and you push me up to this state of emergency

I'm sad but I'm laughing I'm brave but I'm chicken shit

So this is going nowhere, really.
Merci beacoup vsem, ki ste kdaj bili tu in ste ta blog brali. Najbolj tistim, ki ste kdaj napisali kak komentar pa tudi tisim, ki ste raje ostali anonimni.

Peace off




















tule bom mogoče kdaj ubijal možganske celice:

http://andyoupushmeuptothisstateofemergency.blogspot.com/

I'm not alright at all there I go again pretending that I'll fall don't call the doctors they've seen it all before they'll say just let her crash and burn she'll learn the attention just encourages her

Three cheers for glasses, happy endings and manicly depressed robots!

Dresden Dolls - Girl Anachronism
Uploaded by popefucker

You can tell
From the scars on my arms
And cracks in my hips
And the dents in my car
And the blisters on my lips
That I'm not the carefullest of girls

Rad imam December (Rok dobi nagrado, ker je najbolj protislovna oseba ever. To je tk kt Fišerca in neskončnost praštevil sam to je že druga zgodba.). Čeprav je hladno in temno most of the time. Včeraj sem bil v Ljubljani in ulice so tako nabite kot, da bi na tistih stojnicah dajali kaj zastonj. Amapk doda zvdušju, ki ga fenomenalno pričara ornametnaža mesta. Gawd! Ko greš čez tromostovje se vse sveti, ljudje se smejijo in za tabo igra neka post-jazzy zadeva. Katarza   (Naj niti ne omenim, da vem kaj bom dobil za božička hihihi) Js sm tak materialist, da večjega ni (za novoletna darila sem pokupil kake pol knjigarne in kopico metoyoujev in cdjev. Vse skupaj me rahlo depresira, ker vem da drugo leto ode Zoisova štipendija v onostranstvo )

You can tell
From the glass on the floor
And the strings that're breaking
And I keep on breaking more
And it looks like I am shaking
But it's just the temperature
And then again
If it were any colder I could disengage
If I were any older I could act my age
But I don't think that you'd believe me

It's not the way I'm meant to be
It's just the way the operation made me

V ROKOVI DECEMBERSKI NOGAVIČKI JE (med drugim ( such a rich bitch ) ):



Eat that, betches! Ta beštja je lepa, praktična, draga, sem omenil, da je praktična in lepa? Najboljše od vsega pa je da vse kar poslušam na njem avtomatsko prenese na Last.fm. O jaaaaa. Internet geeks do it better. ( Ne poslušat kakih čudnih osebkov a la Neža, ki vas bodo šuntali da so Shuffli boljši. In their perverted little universes maybe.) Za čez praznike sem si dol potegnil 36 albumov, ki jih morem preposlušat. Life's too short for all the good music out there

And you can tell
From the state of my room
That they let me out too soon
And the pills that I ate
Came a couple years too late
And I've got some issues to work through
There I go again
Pretending to be you
Make-believing
That I have a soul beneath the surface
Trying to convince you
It was accidentally on purpose

(PS. A sm sam js retrad al je naravno da ne slediš vsem imenom v tej knjigi?) Na neki točki moram omenit, da sem dobu spis pri slovenščini 4. BUUUUUUUUUUUUUUUUUUUUUUUUUUUUUUUUUUUUUUUUUUUUU. In kaj je ženskin komentar: MALCE PREVEČ ABSTRAKTNO. Abstraktno, js? No way, betch. Upam da ji Božiček namesto piškotov prinese vrečo ne vem, pokvarjenega vazelina. Mogoče si bom iz čiste provokacije pustil Slavador Dali brke.

I am not so serious
This passion is a plagiarism
I might join your century
But only on a rare occasion
I was taken out
Before the labor pains set in and now
Behold the world's worst accident
I am the girl anachronism

Frank: Živijo, jaz sem ultra seksi mini, alien form, bralna lučka Frank. Frank mi je ime zato, ker je vrednost imaginativnosti mojega lastnika enaka KELvinu 0 in ker dovoli, da z njim nesrmano manipulira  evil mastermind iz (K?)koroške (ne Fredi Miler, althoooooo...)

Frank je zakon. Ker lahko ob šetih zjutraj na avtobusu panično ponavljam Peanove aksiome (še vedno žalujoče za ribjo palčko *cough*) In ker se ga da praktično namestiti na paltnico knjige in brati. Izum stoletja, says I ! Hipokrit Rok, a nisi ti bil ful proti svetlobni onesnaženosti? Never miiind. In ej, z bratom sva v petek dve uri gledala Cheese clipe na youtubu in UMIRALA od smeha. Nobody really liked Cheese, expcept the mice, mice like cheese. -

And you can tell
By the red in my eyes
And the bruises on my thighs
And the knots in my hair
And the bathtub full of flies
That I'm not right now at all
There I go again
Pretending that I'll fall
Don't call the doctors
They've seen it all before
They'll say just
Let her crash and burn
She'll learn
The attention just encourages her

(Bi se lahko vprašal kak neodvisen opazovalec situacije)
A ni očitno, da je zadeva pravzaprav lično darilo iz Anglije? Idijot, honestly! Obožujem am.info ! James mi je poslal najboljše darilo ever<3 Angleži so zlati. Notri je polno ekstičnnih (haha) angleških čajev, keramični pripravek za foundue, najbolj dišeče dišeče palčke ever, Bjork CD, PJ Harvey CD, čkoloada in ljubko pismece! Poštnia je bila pomoje dražja kt vsebina paketa sam vseeno. It's so nice
INSIDE LOOK:
 

And you can tell
From the full-body cast
That you're sorry that you asked
Though you did everything you could
Like any decent person would
But I might be catching so don't touch
You'll start believeing youre immune to gravity and stuff
Don't get me wet
Because the bandages will all come off

Tole še morem pokazat XD Pri likovni smo  v šoli jemali stripe in smo delali tako imenovani ' strip jam session' = vsak nariše en kader stripa in zadeva kroži. Produkti so sledeči: (MUST READ!)

Prodkut 1


Quickpost this image to Myspace, Digg, Facebook, and others!

Produkt 2


Quickpost this image to Myspace, Digg, Facebook, and others!

Produkt 3

Quickpost this image to Myspace, Digg, Facebook, and others!

And you can tell
From the smoke at the stake
That the current state is critical
Well it is the little things, for instance
In the time it takes to break it she can make up ten excuses
Please excuse her for the day
Its just the way the medication makes her

Švedski film, drama, romanca, triler, grozljivka, njam. Prejel eno goro nagrad in čist prav da je, ker je res dovršen in kompleksen in temačen. Več takih filmov, bitte! (Napol sem ponosen nase ker je moja top #3 film lestvica hollywood-free)

Galaktičen čaroben adijo

so don't give me respect don't give me a piece of your preciousness

Three cheers for glasses, happy endings and manicly depressed robots!

Sovražim to umetno svetlobo. Ni ista kakor sončeva. Moja soba je bolna, zadušena v tej poplavi oranžne polsvetlobe. Ni naravna in čeprav z vseh smeri žari v moji sobi ni svetlo. Tako zaspano je. Včasih, ko imam vsega vrh glave odprem okno in v notranjost prodre bela svetloba, taka lepa ki popolnoma zbudi mojo sobo in potem se lažje učim nemške sklanjatve. Seveda je zdaj že ob petih tema <=> Rok se depresira ob bendih iz osemdesetih in se napol poti med spanjem in bruhanjem uči nemščino, hura? Js bi samo košček tiste sreče, ki jo doživljajo moje sošolke ko vzhičeno načrtujejo premiero High School Musical 3 ( o moj bog.) Nagradno vprašanje: Kak svet je svet v katerem je pri likovni umetnosti več snovi kot pri kemiji?

IN ČE BOM ŠE MALO POSLUŠAL VSE TE KOVINSKE ZVOKE OKROG SEBE SE MI BO ZMEŠALO. 10010010110011.

Včasih se mi zdi da se preveč sekiram zaradi ocen ker živim samo enkrat in čez deset let me ne bo nihče vprašal koliko sem pisal prvi test likovno umetnostne zgodovine ( upam )

To so edini trenutki ko dejansko diham s polnimi pljuči in me ne uspava neka čudna sila, krivda. Mogoče bi pa samo morgu več spat ker pet ur je vseeno rahlo premalo za moj razvajen bioritem. Ko pridem iz šole sm itak tk zaspan da sem popolnoma neuporaben in me iz tira vrže že dejstvo da je jutri športna vzgoja.  Kaki kompleksi. Nisva še umrla, čeprav so najini pogovori zreducirani na nulo. Včasih, ko iz utrujenosti ne morem zaspat postanem žalosten, pogrešam te.

Ti, oseba, si pa tako ali tako ubitačna ker kdo pri zdravi pameti (na tej točki js odletim) rabi ob gimnaziji še čist odvečne crushe fuj fuj fuj. Sam men se vseeno rahlo  (rahlo?) zmoti vedno ko te vidim in potem namesto kot da bi spal sredi noči pišem haikuje. Go team Rok!

Mislim da povezujem svoje duševno stanje z urejenostjo svoje sobe. Čez vikend pospravljam.

Naj ti ukradem ta trenutek zdaj.

Three cheers for glasses, happy endings and manicly depressed robots!


ESEJ II/II
Zadnji spis

-

Ženski glas: »Aaron, si spet tukaj?«

Drug šepet: »Spet, spet?«

»Aaron, zakaj si spet tukaj?«

Moje ime ni Aaron.

Zvila se je v momentu in je trzala, poželela, a prosila ni. Po dveh ephotonskih erah je prišla Ona sama in ji izrula oči. Ko se je Aaron ljubeče dotaknila Njene roke je petič umrla od greha in Ona je rjovela od žalosti in umrla ni nad svojo večnostjo.

»Videti, videti!« je zadnje kar je Iris rekla na obeh straneh.

Obrazi so zrli.

Za tem ni moglo nič nehati zlomljenega smeha pod oboki.

and I think there're pieces of me you've never seen maybe she's just pieces of me you've never seen

Three cheers for glasses, happy endings and manicly depressed robots!

Ne vem kaj naj si mislim o takih dnevih. Neumno se počutim. Zunaj je hladno. Okno je odprto, radiator sem, kako inteligentno od mene zaprl. Vse mišice imam skrčene ker želijo zadržati toploto v telesu. Verjetno me bo spet bolela glava in vzel si bom še en lekadol pa kaj. Vse je boljše kot pa ta neumen občutek da me nekdo konstantno tolče dol z enim komično velikim kladivom. Puberteta prav neuporabna si. (Razen iz gospodarskega  vidika; brez tebe bi na kanto prišli vsi dermatologi, proizvajalci vložkov in teta Justi)

September je mimo. Zelo neuspešno, may I add. Ocene imam take kt da sem cestni pometač, ki mu zastavijo še posebej kompleksno vprašanje o atomski fiziki. Kako imajo nekateri še vedno same petke? >< Pa dobro matematike nisem razumel ampak Slovenščino sem pa znal in sem vseeno pisal tri >< Pejd nekam Kajuh, lepo se bom prepisal na kako triletno pa je. Sam zvečer si še vedno grizem nohte da sem nesposobna opica. Manjvrednostni kompleksi for the win.

Počutim se bolehno že dalj časa. Verjetno ker spim po pet ur na noč. (Tele počitnice bodo samo še dodatno zajebale moj bioritem.)  Počutim se oddaljenega od vsega. Kot da kot prosojna tvar hodim po svetu in ko se dotaknem stvari so te hladne. Saj zažigam profesorje ob Savinji in pijem enormne količine kave in se šetam po Celju s sošolci (in sosošolci) pa potem pridem na kak Harry Potter movie maraton in grem z bivšimi sošolci v kino in se nasmejim ampak mi manjka. Vsak je že od nekoga. Js rabim bližine, nekoga ki me bo poznal, pa bo vedel kako je z mano in bo samo moj ker js bi ležal skupaj nekje na hladnem in se čudil zakaj me ne zebe kot vse ostale.

Danes sem nekaj časa sam hodil po Celju in opazoval sem ljudi, ki so se poljubljali in se držali za roke in se imeli lepo pa spet taki z aktovkami in resnimi, grenkimi pogledi. Zvrtelo se mi je, resnično – omotica, skoraj sem zletel po tleh in spreletela me ja taka bolehna misel: Jaz sploh ne spadam sem.

Listen to me Ofelia, You’re getting older, soon you’ll see that life isn’t like your books. The world is a cruel place. Magic doesn’t exist. Not for you, me or anyone else.

--

tudi prav.