 |  |
 | |
Judje in Judovstvo | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Roš Hašana - Judovsko novo letoOd današnjega sredinega dne, nas le še dva večera ločita do judovskega novega leta. Slednje se letos - po gregorijanskem koledarju - prične 18. septembra. V sledečih vrsticah več o ozadju štetja let, pomenu novega leta za Jude, kulinaričnih posebnostih ter o ugotovitvi, zakaj po polnočni uri ni priporočljivo morebitnemu judovskemu prijatelju, preko telefona zaželeti novega leta.Roš Hašana (prevedeno s hebrejščine: prvi v letu) predstavlja torej pričetek letnega koledarskega štetja. Leto ki prihaja, bo po judovskem izročilu 5770. po vrsti. Kje iskati začetek štetja? Pri štetju let se koledar opira na rojstvo prvega človeka na Zemlji - Adama. Za razliko od ostalih religij, pričetek zatorej ni zaznamovan s prvo osebo, ki je pričela širiti in oznanjati religijo, temveč s prvim človekom v globalnem smislu.  Šofar in redkejši sadež - simbol Roš Hašane.  Namakanje jabolk v med. Ne-judje ob omembi judovskega novega leta zaradi ustvarjanja vzporednic, nehote pomislijo na zabave, druženja na prostem, izmenjavo daril, ipd. A osrednji namen praznika je intimnejše narave. Roš Hašana namreč predstavlja duhovni uvod do bližajočega se Jom Kipurja, ki sledi deset dni kasneje. Gre za največji in najpomembnejši verski praznik v Judovstvu - Dan sprave. Časovna razlika med obema datuma zato predstavlja čas za poglobitev vase, čas za duhovno rast osebe. Obdobje, ko premislimo o svojih dejanjih v preteklem letu, čas ko prosimo odpuščanja, sprave ter prosimo Boga, da nam odpusti za storjene grehe. V judovski religiji lahko namreč prosimo Boga za odpustitev grehov, tistih v relaciji med nami in Bogom. A za napake in grehe, storjene v odnosih med bližnjimi in ostalimi osebami, moramo odpuščanja prositi njih. Omenjeno obdobje torej predstavlja čas v letu, ko z dodatno zavestjo poskušamo prositi za odpustitev naših napak, ter nenazadnje - napake odpustiti tudi drugim. Simbolika med judovskim novim letom in tistim, praznovanem v zahodnem svetu po gregorijanskem koledarju, je zatorej velika. Glasbena posebnost Roš Hašane in Jom Kipurja predstavlja Šofar - rog, uporabljen za trobljenje ob času bogoslužja. Primeren je ovnov, antilopin, gazelin in kozji.  Med in jabolka - simbol sladkega.  Trobljenje na Šofar. Dan sicer predstavlja čas počitka - vsakršno delo je odsvetovano. Roš Hašana nosi posebnost tudi v kulinariki. Najpogostejšo in najbolj simbolično jed predstavljajo jabolka z medom. Ta so narezana na koščke, katere namakamo v med. Simbolika uživanja te hrane je sladkost - sladek začetek novega leta. Med priljubljene jedi sodi še riba ter sadje, navadno tisto, katerega sicer uživamo manj pogosto. Okušanje tega sledi na drugi večer. Še nekaj simbolike v hrani za Roš Hašano: Špinača - simbolizira zelen pričetek novega leta z obilno pridelavo. Riž - s svojo številčnostjo zrn simbolizira obilje, bogastvo. Riba - skozi zgodovino ta simbolizira rodovitnost in obilje. Eden od prevodov Roš Hašane je tudi "Glava novega leta". Glava ribe pri tem simbolizira "glavo novega leta". Jabolka in med - sladkost ob pričetku novega leta. Za zaključek - med pogosteje uporabljene fraze za izrek uspešenga novega leta, sodijo: Shana Tova (Dobro leto), Shana Tova umetuka (Dobro in sladko leto) ali pa Ketiva ve-chatima tovah (Bodi dobro zapisan v novem letu). Shana Tova! 6. september - Evropski dan judovske kultureSpoštovani bralci.Prihajajoč 6. september bo v krogih judovske skupnosti Evrope, simbolno zaznamovan. Obeta se že tradicionalen "Evropski dan judovske kulture", ki bo 4. zaporedoma obeležen tudi na slovenskih tleh. Vse-evropska inciativa, ki vključuje praznovanja v evropskih prestolnicah in večjih mestih Stare celine, bo v Sloveniji potekala v Ljubljani, Kopru, občutno obširneje pa v Mariboru in Lendavi. Slednji mesti namreč predstavljata pomemben kraj delovanja in prisotnosti judovske skupnosti v Sloveniji pred njenim opustošenjem, v obeh krajih pa stojita še dve preostali sinagogi v Sloveniji. Spored dogajanj širom Slovenije: Koper 9:00 do 14: 00: Ogled razstave "Spomin na Holokavst". V Pokrajinskem muzeju Koper. Ogled je sicer mogoč od otvoritve razstave, ki bo 4.9. 2009. Ljubljana 11:00 do 12:30: Literarno dopoldne: Dušan Šarotar - Biljard v Dobrayu. V Mestnem muzeju v Ljubljani. Maribor 11.00: Otvoritev razstave "Po sledeh judovske dediščine na slovenskem". V Sinagogi Maribor. 12:00 do 14:00: Ogled razstave z Janezom Premkom v Sinagogi Maribor. 14:00 do 15:30: Predstavitev praznika "Roš Hašana" v Sinagogi Maribor. Lendava 9:00 do 20:00: Ogled Sinagogie in njene stalne razstave "Zgodovina dolnjelendavskih Židov" in izbor literarnih del pisateljev judovskega porekla. 10:00: Vodeni ogled po judovski Lendavi. 14:00: Predvajanje dokumentarnega filma produkcije RTV "Šoa - Teža molka". V Sinagogi Lendava. 16:00: Vodeni ogled po judovski Lendavi. 18:00: Koncert tradicionalne judovske glasbe: Budapest Klezmer Band. V Sinagogi Lendava.   Uradno povabilo - povezava. Vstop na vse dogodke in vodene ogled je brezplačen. Vljudno vabljeni! Izraelci na obisku PohorjaNa že tradicionalnem poletnem oddihu v enem izmed pohorskih hotelov se je med koncem julija in prvo polovico avgusta, mudila večja skupina večinoma izraelskih Judov.Zeleni pohorski gozdovi, pretežno neokrnjena narava in ugodna poletna klima predstavljajo protiutež izraelskemu podnebju in površju, kateri že tretje leto zapored privabljajo goste Svete dežele, večinoma Ortodoksne judovske družine. Za čas obiska so hotelske storitve v celoti prilagojene potrebam Halake (verskih restrikcij), hrana je zaradi spremstva izraelskih kuharjev v celoti Košer (kuhana po pravilih judovske tradicije), ena izmed sejnih sob hotela je urejena v Sinagogo, ki dvakrat dnevno ponudi molitev s spremljajočim Rabinom in kantorjem.  Narava Slovenije, tokrat Pohorja, privablja številne tuje goste, tudi izraelske. Slovesno poteka zlasti čas Šabata (judovski verski dan - sobota), ko skupina tega tradicionalno proslavi v Sinagogi, ob druženju in večerji. V preostalih dneh skupina vodeno odkriva lepote Slovenije (Postonjska jama, Lipica, Bled, Škocjanske jame,...) in bližnje Hrvaške (Plitvice), izpustili pa kakopak niso nekdanjega judovskega območja Maribora - Židovske ulice s Sinagogo in okolico. Zaradi pozitivnih vtisov, katere so prisotni izrazili nad doživetim v Slovenijo, upamo na ponovni obisk skupine prihodnjo leto. Reportaza -IzraelV prihodnjih dveh tednih ste vabljeni na obisk spodnjega bloga, kjer se bo odvijala redna dnevna reportaza s Svete Dezele. Zapis ne bo v celoti usmerjen v religiozna in judovska podrocja, se bo pa teh redno dotikal.
Vabljeni! untamle.ednevnik.si Rabin
15:41, 27. 05. 2009
.. Objavljeno v Judovstvo - svet
.. 6 komentarji
.. Stalna povezava .. Obvesti prijatelja o tem sporočilu
Rabin. "Navadno starejši mož črne obleke, daljše sive brade ob strani oblikovane v kite, črn klobuk. Judovski duhovnik." Nekako tako zveni predstava popvrečnega pogana o judovskem posvečenem poklicu. Kdo pa - izven stereotipnih predstav - pravzprav je rabin: kakšna je njegova naloga? Lahko ženska opravlja to nalogo? Imamo rabina v Sloveniji?
Žid ali Jud?Pred kratkim sem naletel na zanimivo temo, v katero je prisostvovalo nekaj sogovornikov različnih pogledov. Za mnenje so poprosili še mene. Nekaj časa sem razmišljal in prišel do zaključka, ki pravzaprav ne podaja konkretnega odgovora na vprašanje: je pravilno Žid ali Jud? Že zapisovanje z veliko ali malo začetnico trči na več prepričanj, a glede na to da je Judovstvo lahko tako etnična, kot tudi verska opredelitev (katera pa se praviloma prenaša preko staršev – ponovno etnično nasledstvo), ostanimo pri zapsu z veliko. Pogosto naletimo na izjavo, da je beseda Žid v uporabi manj primerna. V uradnih uporabah jo tako nadomesti poimenovanje »Jud«. Če pobrskamo po literaturi, ugotovimo, da skoraj vsi slovanski jeziki (češčina, slovaščina, ruščina, poljščina,…) za imenovanje uporabljajo izpeljanko besede »Židje« - Žide, Žido. Uporablja jo velik del časnikov in literature, zlasti starejše. Izvor besede je francoski, v slovanskih deželah pa je prvotno veljalo nasprotno – za slabšalni izraz je veljalo poimenovanje Jud.
Dejstvo je, da se izraza Jud in Judovstvo (prvotno židovstvo) na slovenskih tleh pojavita razmeroma pozno. V pogovornih uporabah, manj v pisnih oblikah, zato besedo Žid le sčasoma nadomešča nova oblika. Pisni viri pred obdobjem vojne in v obdobju nekdanje Jugoslavije uporabljajo izraz »Žid«, katerega pa (časovno grobo rečeno) v zadnjem desetletju nadomesti nov izraz. Na Češkem, Slovaškem, Poljskem in ostalih vzhodnih državah Evrope je še naprej v uporabi izpeljanka besede Žid. Toliko z zgodovino. Pa v praksi? Nobeden izmed Judov (vključujoč slovenskih) vam ne bo zameril izraza Žid, četudi ta zlasti v uradni uporabi velja danes za naprimerno. Najbrž bi se večina utegnila strinjati, da slednji slušno vsebuje primes zgodovinskega, ko se je ta le redko uporabil v pozitivni nameri. Dileme torej tudi sam ne bom zaključil in ostal pri ugotovitvi da sta načeloma pravilna oba. Do prihodnjič: Shalom Prevod in priredba: Matic Cizel Nekoč se srečavaPriznam, da do pred kratkim niti sam nisem bil kaj prida v poznavanju modernejše glasbene scene Izraela. Večina glasbenih del objavljenih na spletu je dostopna v hebrejščini, s čimer je doseg teh omejen. Napovedano predstavitev narodnih in zabavnih popevk, v tem zapisu nadaljujem z nekoliko mlajšo."Ey Sham" je pesem, predstavljena tudi na Evroviziji dokaj davnega leta 1973 s strani pevke Ilanit. Prijetna in spevna balada, ki nasprotno s pozitivnim ritmom glasbe v besedilu nastopi z nekoliko otožnim spoznanjem, katerega pa spremlja up. "Pojdiva zdaj, a morda se srečava v vrtu ljubezni". Videospot pesmi je bil posnet na izraelski obali, s čimer je prijeten tudi za ogled. Ey Sham - Nekje. Judovska glasba - Shalom Chaverim
18:25, 23. 03. 2009
.. Objavljeno v Judovska glasba
.. 3 komentarji
.. Stalna povezava .. Obvesti prijatelja o tem sporočilu
Za popestritev in spoznavanje judovske kulture v glasbeno smer, bo enkrat tedensko dodan video prispevek: od tradicionalnih (folklornih) pesmi, do modernejših popevk iz Izraela.Za pričetek dodajam eno najboljše prepoznanih tradicionalnih hebrejskih pesmi - Shalom Chaverim. Gre za "pesem slovesa", katera se navadno ob smrti nameni bližnjim prijateljem in sorodnikom. Besedilo (prevod hebrejščine): Shalom, chaverim, Shalom, chaverim, Shalom! Shalom! L'hitraot, l'hitraot, Shalom, shalom. Besedilo (slovenščina): Zbogom prijatelj, zbogom prijatelj, zbogom. Dokler se ponovno ne snidemo, dokler se ponovno ne snidemo, zbogom. Knjiga: Kratka zgodovina JudovŠe dandanes velja, da so pisna dela na temo Judov in Judaizma, judovske zgodovine in kulture tudi v knjižnicah prej izjema kot pravilo. Preko spleta so v slovenskem jeziku dosegljiva posamična diplomska dela in splošne spletne strani s področja religiologije ki se dotaknejo tudi judovstva. Večina gesel s področja folklore, tradicije, verovanj, kulture,... v slovenščini še vedno ni dosegljivih.
Delo je prvi poskus sistematične predstavitve judovske zgodovine v slovenskem jeziku nasploh in v svojem opisu več kot 3000 let stare zgodovine začne pri Svetem pismu in nadaljuje preko judovske države in diaspore v času helenizma in rimskega cesarstva v srednji vek in življenje v široko razprostrti diaspori v Evropi, Afriki in Aziji vse do modernih časov, kjer zaključi z državo Izrael in stanjem v današnji judovski diaspori. Knjižna dela kot so ta, so nedvomno vredna širše pozornosti, saj gre za prvi pisni obris skupnosti, katera je zlasti v zgodovini pomembno oblikovala kulturno podobo Slovenije: zlasti Prekmurja, Štajerske, tudi Obale. Himna Izraela - HatikvahHatikvah (v hebrejščini: upanje) je tista izmed himen, katero pogosto poimenujejo "edina žalostna" - tako v melodiji, kot v besedilu. Pesem, zapisana davnega leta 1878, je čez dve desetletji postala uradna popevka takrat uradno ustanovljenega sionističnega gibanja - skupine in posameznikov, ki so si prizadevali združiti vse Jude v Sveti deželi - Izraelu.Manj znano je, da je Hatikvah, ki je skozi preteklo stoletje zastopala tako uradni Izrael kot tudi preostalo judovsko disaporo po svetu, postala uradna himna dežele šele leta 2004. Do takrat je imela status neuradne himne, ki pa je državo zastopala na vseh uradnih dogodkih. Besedilo (hebrejščina): Kol od balevav P'nimah Nefesh Yehudi homiyah Ulfa'atey mizrach kadimah Ayin l'tzion tzofiyah. Od lo avdah tikvatenu Hatikvah bat shnot alpayim: Li'hyot am chofshi b'artzenu Eretz Tzion v'Yerushalayim. Besedilo (slovenščina): Dokler v srcu še judovska duša hrepeni in na vzhod zre, oko Siona s pogledom motri. Naše upanje se ne bo izgubilo - upanje, staro dva tisoč let: biti svobodni, imeti svojo domovino, deželo Israel, kjer sta Jeruzalem in Sion. { Prejšnja stran } { Stran 1 od 2 } { Naslednja stran } |
Na kratko o meni judovstvo.eDnevnik.si
Na prvo stran Osebna stran Arhiv sporočil Kaj pišejo moji prijatelji Foto album Zanimiva branjaJudovska skupnost SLOMuzej Sinagoge MB Zgodovina Judov na Slovenskem KategorijeJudovska glasbaJudovstvo - svet Judovstvo v Sloveniji Ostali vpisi Najnovejša sporočilaRoš Hašana - Judovsko novo leto6. september - Evropski dan judovske kulture Izraelci na obisku Pohorja Reportaza -Izrael Rabin Moji prijatelji
Število zadetkov: 19736 |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Pogoji uporabe - e-pošta: info@eDnevnik.si Vse pravice pridržane. © 2005-08 eDnevnik |
Na prvo stran eDnevnika
