 |  |
 | |
Judje in Judovstvo | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Znani judovski igralciUspešnost Judov v zabavnih industriji (glasebena, filmska) je zlasti v severni Ameriki že pregovorna. Judje tvorijo viden del tako med igralci, filmskimi režiserji in scenaristi, kot tudi med glasbenimi izvajalci in ustvarjalci. Pričenjam s filmskimi vodami, v katerih so ameriški Judje vidna gonilna sila že od pričetka razvoja filma na ameriških tleh. Ne redko kateri postane presenečen nad številom vidnih judovskih igralcev v svetu - filmska industrija je gotovo med uspešnejšimi področji med judovskimi ustvarjalci.Dotaknil se bom le najbolj vidnih in poznanih tudi v Sloveniji - seznam vseh je preprosto predolg.  Harrison Ford - zvezdnik številnih akcijskih filmov in dobitnik 21-tih vidnih filmskih nagrad. Status: mama Judinja, stari starši Judje.  Kirk in Michael Douglas; legendarna filmska igralca, oba nominiranca nagrad Oskar (Michael prejemnik dveh). Status: oba Kirkova starša judovska imigranta v ZDA.  Elizabeth Taylor - dobitnica dveh oskarjev in 37 prestižnih nagrad. Status: kovertirala v Judaizem.  Barbra Streisand: glasbena in filmska diva, prejemnica dveh oskarjev. Status: oba starša Juda.  Marilyn Monroe: legendarna filmska igra in osrednja ženska ikona 20. stoletja. Status: kovertirala v Judovstvo.  Goldie Hawn: zveznica številnih filmskih uspešnic, dobitnica oskarja. Status: mati Judinja.  Gwyneth Paltrow: ena osrednjih filmskih div nove generacije. Status: oče Jud (praded je bil poljski rabin).  Sarah Jessica Parker: zveznica serije Seks v mestu. Status: oče Jud.  Natalie Portman: zvezdnica filma Vojna zvezd. Status: izraelska Judinja.  Woody Allen: igralec, filmski režiser in komik. Status: oba starša Juda.  Kate Hudson: filmska igralka nagrajena z Zlatim globusom. Status: mati Judinja.  Adam Sandler: filmski igralec in komik. Status: oba starša Juda.  Dustin Hoffman: dobitnik dveh oskarjev. Status: oba starša Juda.  Ben Stiller: z Emmy-jem nagrajen filmski igralec, zvezdnik številnih komedij. Status: oba starša Juda.  Winona Ryder: zvezdnica številnih filmskih uspešnic. Status: oče Jud.  Jerry Seinfeld: komik, zvezdnik serije Seinfeld. Status: oba starša Juda.  Peter Falk: legendarni detektiv "Columbo". Status: oba starša Juda.  Rob Shneider: stand-up komik in zvezdnik številnih komedij. Status: oče Jud.  Bette Midler: filmska diva, zvezdnica številnih filmskih uspešnic. Status: oba starša Juda.  Roseanne Barr (ali preprosto Roseanne): zvezdnica serije Roseanne, komedijantka. Status: oba starša Juda.  Adrien Brody: igralec, ki je zaslovel s filmom Pianist. Status: oba starša Juda.  Jane Seymour: zvezdnica številnih filmskih serij. Status: oče Jud.  Steven Spileberg: filmski režiser, dobitnik treh oskarjev. Status: oba starša Juda.  David Duchovny: zvezdnik serije Dosjeji X. Status: oče Jud.  Alicia Silverstone: filmska igralka mlajše generacije, zvezdnica filma Batman. Status: oba starša Juda.  Fran Drescher: zvezdnica humoristične nanizanke The Nanny. Status: oba starša Juda.  Lisa Kudrow: zveznica serije Friends (Prijatelji). Status: oba starša Juda.  Scarlet Johansson: zvezdnica številnih filmskih uspešnic, lepotna ikona. Status: mama Judinja.  Jake Gyllenhaal: filmski igralec, ki je zaslovel z vlogo v filmu Brokeback Mountain. Status: mati Judinja.  Yasmine Bleeth: zvezdnica serije Baywatch (Obalna straža). Status: oče Jud.  Wentworth Miller: zvezdnik serije Prison Break (beg iz zapora). Status: oče Jud. Antisemitizem ali Zakaj svet sovraži Jude
00:50, 29. 03. 2010
.. Stalna povezava .. Obvesti prijatelja o tem sporočilu
Kratek pregled zgodovine Judov vodi do vprašanja: zakaj je bilo v zgodovini omenjenega naroda prisotnih toliko pregajanj v vseh časovnih obdobjih s toliko različnimi razlogi? Nekateri so se pričeli spraševati; morda je kaj narobe z Judi in Judovstvom samim?V obdobju 1700 let - med leti 250 in letom 1948 našega štetja (razglasitev neodvisne deleže Izrael), so Judje doživeli več kot 80 pregonov v različnih evropskih državah. V povprečju torej en pregon na dobrih 20 let. Judje so bili izgnani iz Anglije, Francije, Avstrije, Nemčije, Španije, Portugalske,... in več kot sedemdesetih ostalih dežel. Zgodovinarji omenjajo 6 razlogov, ki se najpogosteje navajajo za vzrok antisemitizma. 1. Ekonomski razlogi. "Jude sovražimo, ker si lastijo preveliko premoženje in prevelik vpliv." 2. Izbrano ljudstvo. "Jude sovražimo, ker arogantno trdijo da so Božje ljudstvo." 3. Grešni kozel. "Judje so tista manjvredna skupina, ki jo lahko krivimo za vse težave in nadloge." 4. Jezus. "Jude sovražimo, ker so ubili Jezusa." 5. Drugačnost. "Judov ne maramo, ker imajo drugačne, nam neznane navade." 6. Rasa. "Jude sovražimo, ker so druge rase." Preden se lotimo pregleda kratkih objasnitev, se postavi vprašanje - so zgornje trditve razlog ali slepo opravičilo za antisemtizem? Če namreč s podkrepljeno trditvijo ovržemo in dokažemo zmotnost razlogov, potem lahko na posledico - antisemitizem, enkrat za vselej pozabimo. Pa je temu tako? Preverimo. 1. Ekonomski razlogi. Judovska skupnost je bila v moderni zgodovini številčno najmočnejša v Vzhodni Evropi, kjer so Judje predstavljali najbolj siromašen in obubožan sloj prebivalstva. Bili so brez kakršnegakoli vpliva. Kljub temu so predstavljali najbolj osovraženo manjšinsko skupnost.  2. Izbrano ljudstvo. a) V 19. stoletju so Judje v Nemčiji zavrnili tezo, da predstavljajo izbrano Božje ljudstvo. Načrtno so se trudili za asimilacijo v nemško družbo, kar je mnogim uspelo. Kljub temu se je Holokavst pričel prav v Nemčiji. b) Kristjani in Muslimani enako trdijo, da predstavljajo izbrano ljudstvo. Kljub temu svet in antisemiti s prstom še vedno kažejo na Jude.  3. Skupina mora biti že v osnovi sovražena, da je lahko učinkovita za vlogo "grešnega kozla" v družbi. Judje torej črne ovce zlasti evropske družbe niso postali naključno, za tovrsten status je bil potreben vsaj eden od prej naštetih predsodkov. Bi Hitlerja jemali enako resno, če bi trdil da pritlikavci uničujejo družbo in ji predstavljajo največjo grožnjo? Najbrž ne.  4. Jezus. a) Krščanska Biblija uči, da so Rimljani ubili Jezusa, Judje so omenjeni kot prisotni (kar je tudi logično nadaljevanje, saj so Judje predstavljali absolutno večino na območju Jeruzalema). Tridtev, da so Judje ubili Jezusa se je pojavila šele stoletja kasneje. Kako torej, da so Judje obsojeni uboja in zato preganjani stoletja kasneje? In zakaj ni nikoli obstjala skupina anti-Rimljanov? b) Jezus v krščanski Bibliji izreče: "Odpusti jim (Judom torej), saj ne vedo kaj delajo". Kljub temu da Nova zaveza uči odpuščanja in ljubezni, so v Ukrajini in v Rusiji še v 20. stoletju ubijali Jude zaradi uboja Jezusa Kristusa.. c) Vatikan je leta 1963 Jude tudi uradno razglasil neodgovorne Jezusove smrti.  5. Drugačnost. Z razsvetljenstvom v 18. stoletju so Judje strmeli k čimprejšnji asimilaciji. Ob privolitvi oblasti so prenehali živeti v strnjenih getih, pomešali so se med prebivalstvo. Celo Šabat (judovski sveti dan) so Judje marsikje prestavili s sobote na nedeljo, da bi sveti dan obeleževali na isti dan kot Kristjani. Antisemitizem bi se torej moral ustaviti. Pojavil pa se je nepričakovan obrat, v negativni obliki. Nacisti naprimer, so izjavili "Sovražimo vas, a ne zato ker ste drugačni, temveč zato ker želite postati nekdo izmed nas. Ne moremo vam dovoliti da arijsko raso onesnažite s svojimi tujimi geni". Za ne-Jude ni bila torej sprejemljiva ne asimilacija in ne izolacija.  6. Rasa. Judje niso rasa. Vsakdo lahko postane Jud - ne glede na barvo kože, raso ali nacionalno pripadnost. Ljudje različnih etničnih ozadij so skozi zgodovino prestopali v Judovstvo.  Judje so danes v večini osovraženi na podlagi izmed seboj izključujočih se razlogov: prezirani so kot lena in manjvredna skupina - v istem so osovraženi za ekonomsko premoč in prevlado nad celim svetom. Jud je preziran zaradi izredne zaprtosti pred svetom, druži se le v okvirih skupnosti - kadar pa se poskuša asimilirati, ga družba zavrne kot moteči in nečist element. Jude se obtožuje pacifizma a hkrati vojnega hujskanja. Jude se obtožuje posestva kapitala in na drugi strani kot podpornike komunizma. Jude mnogi vidijo kot naslednike Božjega ljudstva in na drugi strani za manjvredne ljudi. Izgleda, da Judu ni zapisana zmaga. Judovske populacije evropskih mestPred 2. svetovno vojno ni bilo nič neobičajnega, če je opazen del populacije določenega mesta/območja sestavljala judovska skupnost. Zlasti v vzhodnem delu Evrope so številna mesta, kot naprimer Kijev, Minsk, Varšava, Lvov, Odesa, Harkov,... premogla judovske skupnosti, ki so predstavljale 30%, 50% ali celo 70% popualacije. Ruski pogromi in Holokavst v Zahodni Evropi so skupnost usodno zaznamovali; omenjena mesta so po vojni štela le nekaj deset judovskih prebivalcev.Danes maloštevilčna judovska skupnost Evrope je koncentrirana zlasti v velikih mestih, kjer Judje ponekod predstavljalo opazen del prebivalstva. (Ob čemer pa ne gre zanemariti dejstva, da je večina evropskih Judov danes popolnoma asimiliranih in sekularnih). Katera večja evropska mesta torej premorejo večjo judovsko populacijo? Pariz: 20%. V deželi z največjo judovsko skupnostjo v Evropi (okoli 500.000) približno 400.000 Judov prebiva v Parizu, ki sicer šteje dobra dva milijona prebivalcev.  Glavna pariška sinagoga. Budimpešta: 6 do 10%. Med približno 1.700.000 meščani glavnega madžarskega mesta, je Judov med 100.000 in 200.000. Članov uradnih skupnosti je okoli 100.000, medtem ko je realno število neodvisnih virov ocenjeno na 200.000.   Osrednja sinagoga v Budimpešti velja za eno najlepših v Evropi. Antwerp: 5%. severno belgijsko mesto skozi njegovo celotno moderno zgodovino zastopa močna judovska skupnost. Med nekaj več kot 400.000 prebivalci je Judov nekaj več kot 20.000; velik del predstavljajo ortodoksni Judje.  Judovsko življenje v Antwerpu. London: 3%. V britanskem glavnem mestu prebiva nekaj več kot 200.000 Judov. Od tega je več kot 20.000 ortodoksnih Judov, s čimer je London kraj z največjo judovsko ortodoksno skupnostjo v Evropi.  "Nova londonska sinagoga". Sankt Petersburg: 2.5%. V drugem največjem ruskem mestu z nekaj več kot 4.500.000 prebivalci je Judov okoli 100.000. Ob-baltsko mesto je s tem center ruskega Judaizma.  Sinagoga v Sankt Petersburgu - druga največja evropska sinagoga. Amsterdam: 1.5%. V nizozemskem glavnem mestu je Judov okoli 15.000: Jud je tudi župan Amsterdama, Job Cohen.  Notranjost amsterdamske sinagoge. Dunaj: 0.6%. V avstrijem glavnem danes mestu živi okoli 12.000 Judov, ki nadaljujejo bogato kulturno tradicijo Dunaja.  Notranjost sinagoge na Dunaju. Roš Hašana - Judovsko novo letoOd današnjega sredinega dne, nas le še dva večera ločita do judovskega novega leta. Slednje se letos - po gregorijanskem koledarju - prične 18. septembra. V sledečih vrsticah več o ozadju štetja let, pomenu novega leta za Jude, kulinaričnih posebnostih ter o ugotovitvi, zakaj po polnočni uri ni priporočljivo morebitnemu judovskemu prijatelju, preko telefona zaželeti novega leta.Roš Hašana (prevedeno s hebrejščine: prvi v letu) predstavlja torej pričetek letnega koledarskega štetja. Leto ki prihaja, bo po judovskem izročilu 5770. po vrsti. Kje iskati začetek štetja? Pri štetju let se koledar opira na rojstvo prvega človeka na Zemlji - Adama. Za razliko od ostalih religij, pričetek zatorej ni zaznamovan s prvo osebo, ki je pričela širiti in oznanjati religijo, temveč s prvim človekom v globalnem smislu.  Šofar in redkejši sadež - simbol Roš Hašane.  Namakanje jabolk v med. Ne-judje ob omembi judovskega novega leta zaradi ustvarjanja vzporednic, nehote pomislijo na zabave, druženja na prostem, izmenjavo daril, ipd. A osrednji namen praznika je intimnejše narave. Roš Hašana namreč predstavlja duhovni uvod do bližajočega se Jom Kipurja, ki sledi deset dni kasneje. Gre za največji in najpomembnejši verski praznik v Judovstvu - Dan sprave. Časovna razlika med obema datuma zato predstavlja čas za poglobitev vase, čas za duhovno rast osebe. Obdobje, ko premislimo o svojih dejanjih v preteklem letu, čas ko prosimo odpuščanja, sprave ter prosimo Boga, da nam odpusti za storjene grehe. V judovski religiji lahko namreč prosimo Boga za odpustitev grehov, tistih v relaciji med nami in Bogom. A za napake in grehe, storjene v odnosih med bližnjimi in ostalimi osebami, moramo odpuščanja prositi njih. Omenjeno obdobje torej predstavlja čas v letu, ko z dodatno zavestjo poskušamo prositi za odpustitev naših napak, ter nenazadnje - napake odpustiti tudi drugim. Simbolika med judovskim novim letom in tistim, praznovanem v zahodnem svetu po gregorijanskem koledarju, je zatorej velika. Glasbena posebnost Roš Hašane in Jom Kipurja predstavlja Šofar - rog, uporabljen za trobljenje ob času bogoslužja. Primeren je ovnov, antilopin, gazelin in kozji.  Med in jabolka - simbol sladkega.  Trobljenje na Šofar. Dan sicer predstavlja čas počitka - vsakršno delo je odsvetovano. Roš Hašana nosi posebnost tudi v kulinariki. Najpogostejšo in najbolj simbolično jed predstavljajo jabolka z medom. Ta so narezana na koščke, katere namakamo v med. Simbolika uživanja te hrane je sladkost - sladek začetek novega leta. Med priljubljene jedi sodi še riba ter sadje, navadno tisto, katerega sicer uživamo manj pogosto. Okušanje tega sledi na drugi večer. Še nekaj simbolike v hrani za Roš Hašano: Špinača - simbolizira zelen pričetek novega leta z obilno pridelavo. Riž - s svojo številčnostjo zrn simbolizira obilje, bogastvo. Riba - skozi zgodovino ta simbolizira rodovitnost in obilje. Eden od prevodov Roš Hašane je tudi "Glava novega leta". Glava ribe pri tem simbolizira "glavo novega leta". Jabolka in med - sladkost ob pričetku novega leta. Za zaključek - med pogosteje uporabljene fraze za izrek uspešenga novega leta, sodijo: Shana Tova (Dobro leto), Shana Tova umetuka (Dobro in sladko leto) ali pa Ketiva ve-chatima tovah (Bodi dobro zapisan v novem letu). Shana Tova! 6. september - Evropski dan judovske kultureSpoštovani bralci.Prihajajoč 6. september bo v krogih judovske skupnosti Evrope, simbolno zaznamovan. Obeta se že tradicionalen "Evropski dan judovske kulture", ki bo 4. zaporedoma obeležen tudi na slovenskih tleh. Vse-evropska inciativa, ki vključuje praznovanja v evropskih prestolnicah in večjih mestih Stare celine, bo v Sloveniji potekala v Ljubljani, Kopru, občutno obširneje pa v Mariboru in Lendavi. Slednji mesti namreč predstavljata pomemben kraj delovanja in prisotnosti judovske skupnosti v Sloveniji pred njenim opustošenjem, v obeh krajih pa stojita še dve preostali sinagogi v Sloveniji. Spored dogajanj širom Slovenije: Koper 9:00 do 14: 00: Ogled razstave "Spomin na Holokavst". V Pokrajinskem muzeju Koper. Ogled je sicer mogoč od otvoritve razstave, ki bo 4.9. 2009. Ljubljana 11:00 do 12:30: Literarno dopoldne: Dušan Šarotar - Biljard v Dobrayu. V Mestnem muzeju v Ljubljani. Maribor 11.00: Otvoritev razstave "Po sledeh judovske dediščine na slovenskem". V Sinagogi Maribor. 12:00 do 14:00: Ogled razstave z Janezom Premkom v Sinagogi Maribor. 14:00 do 15:30: Predstavitev praznika "Roš Hašana" v Sinagogi Maribor. Lendava 9:00 do 20:00: Ogled Sinagogie in njene stalne razstave "Zgodovina dolnjelendavskih Židov" in izbor literarnih del pisateljev judovskega porekla. 10:00: Vodeni ogled po judovski Lendavi. 14:00: Predvajanje dokumentarnega filma produkcije RTV "Šoa - Teža molka". V Sinagogi Lendava. 16:00: Vodeni ogled po judovski Lendavi. 18:00: Koncert tradicionalne judovske glasbe: Budapest Klezmer Band. V Sinagogi Lendava.   Uradno povabilo - povezava. Vstop na vse dogodke in vodene ogled je brezplačen. Vljudno vabljeni! Izraelci na obisku PohorjaNa že tradicionalnem poletnem oddihu v enem izmed pohorskih hotelov se je med koncem julija in prvo polovico avgusta, mudila večja skupina večinoma izraelskih Judov.Zeleni pohorski gozdovi, pretežno neokrnjena narava in ugodna poletna klima predstavljajo protiutež izraelskemu podnebju in površju, kateri že tretje leto zapored privabljajo goste Svete dežele, večinoma Ortodoksne judovske družine. Za čas obiska so hotelske storitve v celoti prilagojene potrebam Halake (verskih restrikcij), hrana je zaradi spremstva izraelskih kuharjev v celoti Košer (kuhana po pravilih judovske tradicije), ena izmed sejnih sob hotela je urejena v Sinagogo, ki dvakrat dnevno ponudi molitev s spremljajočim Rabinom in kantorjem.  Narava Slovenije, tokrat Pohorja, privablja številne tuje goste, tudi izraelske. Slovesno poteka zlasti čas Šabata (judovski verski dan - sobota), ko skupina tega tradicionalno proslavi v Sinagogi, ob druženju in večerji. V preostalih dneh skupina vodeno odkriva lepote Slovenije (Postonjska jama, Lipica, Bled, Škocjanske jame,...) in bližnje Hrvaške (Plitvice), izpustili pa kakopak niso nekdanjega judovskega območja Maribora - Židovske ulice s Sinagogo in okolico. Zaradi pozitivnih vtisov, katere so prisotni izrazili nad doživetim v Slovenijo, upamo na ponovni obisk skupine prihodnjo leto. Reportaza -IzraelV prihodnjih dveh tednih ste vabljeni na obisk spodnjega bloga, kjer se bo odvijala redna dnevna reportaza s Svete Dezele. Zapis ne bo v celoti usmerjen v religiozna in judovska podrocja, se bo pa teh redno dotikal.
Vabljeni! untamle.ednevnik.si Rabin
15:41, 27. 05. 2009
.. Objavljeno v Judovstvo - svet
.. 6 komentarji
.. Stalna povezava .. Obvesti prijatelja o tem sporočilu
Rabin. "Navadno starejši mož črne obleke, daljše sive brade ob strani oblikovane v kite, črn klobuk. Judovski duhovnik." Nekako tako zveni predstava popvrečnega pogana o judovskem posvečenem poklicu. Kdo pa - izven stereotipnih predstav - pravzprav je rabin: kakšna je njegova naloga? Lahko ženska opravlja to nalogo? Imamo rabina v Sloveniji?
Žid ali Jud?Pred kratkim sem naletel na zanimivo temo, v katero je prisostvovalo nekaj sogovornikov različnih pogledov. Za mnenje so poprosili še mene. Nekaj časa sem razmišljal in prišel do zaključka, ki pravzaprav ne podaja konkretnega odgovora na vprašanje: je pravilno Žid ali Jud? Že zapisovanje z veliko ali malo začetnico trči na več prepričanj, a glede na to da je Judovstvo lahko tako etnična, kot tudi verska opredelitev (katera pa se praviloma prenaša preko staršev – ponovno etnično nasledstvo), ostanimo pri zapsu z veliko. Pogosto naletimo na izjavo, da je beseda Žid v uporabi manj primerna. V uradnih uporabah jo tako nadomesti poimenovanje »Jud«. Če pobrskamo po literaturi, ugotovimo, da skoraj vsi slovanski jeziki (češčina, slovaščina, ruščina, poljščina,…) za imenovanje uporabljajo izpeljanko besede »Židje« - Žide, Žido. Uporablja jo velik del časnikov in literature, zlasti starejše. Izvor besede je francoski, v slovanskih deželah pa je prvotno veljalo nasprotno – za slabšalni izraz je veljalo poimenovanje Jud.
Dejstvo je, da se izraza Jud in Judovstvo (prvotno židovstvo) na slovenskih tleh pojavita razmeroma pozno. V pogovornih uporabah, manj v pisnih oblikah, zato besedo Žid le sčasoma nadomešča nova oblika. Pisni viri pred obdobjem vojne in v obdobju nekdanje Jugoslavije uporabljajo izraz »Žid«, katerega pa (časovno grobo rečeno) v zadnjem desetletju nadomesti nov izraz. Na Češkem, Slovaškem, Poljskem in ostalih vzhodnih državah Evrope je še naprej v uporabi izpeljanka besede Žid. Toliko z zgodovino. Pa v praksi? Nobeden izmed Judov (vključujoč slovenskih) vam ne bo zameril izraza Žid, četudi ta zlasti v uradni uporabi velja danes za naprimerno. Najbrž bi se večina utegnila strinjati, da slednji slušno vsebuje primes zgodovinskega, ko se je ta le redko uporabil v pozitivni nameri. Dileme torej tudi sam ne bom zaključil in ostal pri ugotovitvi da sta načeloma pravilna oba. Do prihodnjič: Shalom Prevod in priredba: Matic Cizel Nekoč se srečavaPriznam, da do pred kratkim niti sam nisem bil kaj prida v poznavanju modernejše glasbene scene Izraela. Večina glasbenih del objavljenih na spletu je dostopna v hebrejščini, s čimer je doseg teh omejen. Napovedano predstavitev narodnih in zabavnih popevk, v tem zapisu nadaljujem z nekoliko mlajšo."Ey Sham" je pesem, predstavljena tudi na Evroviziji dokaj davnega leta 1973 s strani pevke Ilanit. Prijetna in spevna balada, ki nasprotno s pozitivnim ritmom glasbe v besedilu nastopi z nekoliko otožnim spoznanjem, katerega pa spremlja up. "Pojdiva zdaj, a morda se srečava v vrtu ljubezni". Videospot pesmi je bil posnet na izraelski obali, s čimer je prijeten tudi za ogled. Ey Sham - Nekje. { Prejšnja stran } { Stran 1 od 2 } { Naslednja stran } |
Na kratko o meni judovstvo.eDnevnik.si
Na prvo stran Osebna stran Arhiv sporočil Kaj pišejo moji prijatelji Foto album Zanimiva branjaJudovska skupnost SLOMuzej Sinagoge MB Zgodovina Judov na Slovenskem KategorijeJudovska glasbaJudovstvo - svet Judovstvo v Sloveniji Ostali vpisi Najnovejša sporočilaZnani judovski igralciAntisemitizem ali Zakaj svet sovraži Jude Judovske populacije evropskih mest Roš Hašana - Judovsko novo leto 6. september - Evropski dan judovske kulture Moji prijatelji
Število zadetkov: 28721 |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Pogoji uporabe - e-pošta: info@eDnevnik.si Vse pravice pridržane. © 2005-10 eDnevnik |
Na prvo stran eDnevnika
