Kruševo in Toše - 27. 08. 2010, 14:13
Že cel mesec prej sem, če sem samo omenila, da greva z Borutom na Balkan tour in da bomo zadnjih nekaj dni preživeli v Kruševem izvedela, da potem moram pa njuno na grob Tošeta.
Priznam in ni me sram, najprej sploh nisem vedela o čem mi govorijo. Ja no, pač nisem fanica tovrstne glasbe in kaj?!?
Potem so mi razložili in ja, jasno da sem poznala zgodbo čudežnega dečka, ki ga je veliko prehitro vzela cesta, samo vseh okoliščin in njegove glasbe pač ne.
Žal mi je zanj, tako kot za vsakega mladega človeka, ki prehitro odide.
In zadnji dan pred odhodom proti domu se je zgodilo. Nekaj, tisti, ki nas lani še ni bilo, nas je sedelo v kombiju, ki je peljal proti vrhu hriba, ki se je vzpenjal nad Kruševim. Nismo šli na grob, raje smo se podali do cerkve, ki sta jo gradila z očetom in v spominjsko sobo, ki se nahaja v stavbi poleg cerkve.
Polna pričakovanja sem zlezla iz kombija in takoj zagledala sliko ki ima posebno lastnost. Povsod, kamor se postaviš, te Toše gleda.
Evo jo:
Priznam, da se mi je za trenutek zataknilo, saj me je nekako bolj spominjal na Devico Marijo kot pa Tošeta, ki sem ga videla na slikah, na spletnih straneh.
Razgledali smo se po okolici in cerkvica bo, ko bo dokončana prav luškana.
Med raziskovanjem notranjosti, ki je v bistvu še sploh ni, se nam je pridružil, sklepam da neke vrste upravitelj in povprašal, če bi želeli slišati besedo ali dve o Tošetu. Seveda smo prikimali, on pa je prijazno povedal vse v Makedonščini. Pristni, pravi Makedonščini. :) Jaz imam težave že s Srbščino in Hrvaščino, tako da vam o tem kaj je govoril ne morem povedat prav nič.:)
Ko je končal, pa nas je vodil do spominjske sobe, ki je polna, kako naj rečem....spominov?!? No ja, polna je pisem, slik, napisov, risb....
Notri je vse. Njegova postelja, njegova oblačila, njegove igrače iz otroštva, njegove šolske potebščine.....
Ko pa sem na steni zagledala sliko, na kateri je bil dejansko kot Devica Marija, s pregrinjalom čez glavo, v tisti meniški halji s križem in pobarvanimi ustnicami na roza, se mi je dokončno zataknilo.
Nikakor se nisem mogla otresti neprijetnega občutka in vse skupaj me je pričelo spominjati na fanatizem.
Te slike nimam, se od šoka nisem spomnila, da bi jo posnela.
Saj vem kako je, če želuješ, vem kako je, če pogrešaš, vem kako je, če čutiš praznino ampak.... Tudi meni je žal, da je tako mlad odšel, ampak do njega čutim spoštovanje. Tudi zaradi tega kar so mi povedali, da je naredil za Kruševo in prebivalce.
Pričakovala sem fotografije mladega fanta na vrhuncu, fotografije veselega fanta, ki je zajemal življenje s polno žlico, vsaj tako bi se jaz želela spominjati nekoga, ki sem ga imela rada. Tam pa sem našla fotografije žalostnih obrazov in Tošeta, spremenjenega v svetnika.
Na koncu smo se povzpeli še do luknje v kamenju, kjer mu bodo postavili ogromen, 33 metrov visok križ. 33? Na koga vas spominja ta številka?
Pa tak veseljak je bil, vsaj po videih sodeč....
Tukaj na vrhu bo stal:
|
Na prvo stran eDnevnika
