Analitiki na primorskem... - 18. 03. 2010, 13:33

Dolgo smo se dogovarjali, pa je vedno nekaj prišlo vmes. Včeraj nam je pa le uspelo. Sicer smo šli na povsem drugi konec Slovenije, kot smo sprva planirali, ampak Kope so še vedno v planu.

Zgodaj se je pričel moj dan, že ob 5:30 sem počasi zlezla iz postelje, v dnevno spravila še psa in potiho zaprla vrata. Ja, Borut je lahko spal še celo uro. Ob šestih sem že sedela v avtu na poti do Lene, saj me je ob 8h zjutraj že čakala Maja in kraniosakralna.

Sledil je zajtrk pri Katji in Luku, kamor sva seveda zamudili, pa vseeno, sveže stisnjen pomarančni sok je bil super in je pomagal, da so se končno prebudili vsi notranji organi.:) 

Sledilo je še nekaj dela, za kar ni bilo več moči pozno zvečer oz bolje rečeno zgodaj zjutraj, hranjenje otrok, previjanje ritk. Prvič sem v živo videla še eno Kliping dete, Meto, saj sta se nam z Urško pridružili in potem smo šli. Polni optimizma smo zapustili sončno Ljubljano in upali na sončno Primorsko.

Vmesni postanek na Ravbarkomandi, ja lulat je pač treba it in pot je hitro minila. Sonce? Nop, visoka oblačnost! Kar nekako že navajeni, sva se z Leno spogledali "Res nimava sreče, a ne da ne...". Vedno ko se nameniva na primorski konec, naju pričakajo oblaki...:/

Pa se nismo dali, dolgonačrtovanega skupinskega izleta smo se vsi veselili, zato nam oblačnost ni mogla pokvariti vzdušja in preprostega dejstva da smo skupaj in da je fino.:)

In smo šli. Iz Fiese v Piran.:) Pesjani so neizmerno uživali in 14 stopinj je bilo kljub oblačnosti dovolj, da so lahko čofotali po vodi.

Meta:

Prijeten sprehod smo zaključili pri avtomobilih, kjer smo določili novo destinacijo, Postojno. Tam se ustavimo, da napolnimo želodčke in  da kakšno rečemo še z Elo in Emo, ki zaradi službe nista mogli z nami na potep.

Socializacija...hihi...:)

Ema:

Meta, ki je kraljevala takole:

In takole:

In nenazadnje še skupinska fotka mam in hčera. :) Ela+Ema ; Lena+Špela ; Urška+Meta

Luka pa je kar pogrešal Chilija, ki je bil poleg njega edini dec na skupnem izletu. Sta postala prava pr'jatla.:)

Dolgo pričakovani in dolgo načrtovani izlet je uspel do popolnosti. Zdaj pa hitro v načrtovanje novega.:)

Goji jagode - eliksir življenja - 15. 03. 2010, 18:42

Že leta 2008, so bile razglašene za super sadež leta. Na to sem naletela pred dnevi, ko sem bolj intenzivno začela z brskanjem po spletu z namenom, da najdem neko možnost kje naj jih nabavim. Gre za jagode, za katere tudi medicinske preiskave potrjujejo zdravilno vrednost.

Mojstri življenja in so o teh jagodah pisali že pred več stoletji in jim pripisovali vrsto pozitivnih učinkov na duha in telo. Prestale so tudi celo vrsto raziskav in postale eliksir življenja. 

Podaljševanje življenja, krepitev imunskega sistema, odpravljanje glavobolov, uravnavanje nivoja sladkorja v krvi, zaščita srca in oči, odpravljanje težav v spolnosti, pomoč pri premgovanju stresa in depresivnosti, odpravljanje nespečnosti, pomoč pri izgubi previsoke telesne teže... tole je nekaj pozitivnih lastnosti jagod. Tako imenovanih goji jagod.

Gre za antioksidant, ki pozitivno vpliva tudi na samo počutje, zadovoljstvo, izboljšanje imunskega sistema in odpornosti, izboljšanje prekrvavitve, zaviranje staranja, delovanje jeter, ter lepo kožo.

Ob rednem jemanju je človek menda celo srečnejši.

Ker sem jih pred časom imela priložnost poskusiti in me je njihov sladkogrenki okus čisto prevzel, sem se odločila, da si sama naredim zalogo in poskusim z rednim jemanjem. Pač, da bom še bolj srečna. :)

In tu se je zataknilo. V Sloveniji menda nakup v prosti prodaji ni več mogoč, ker so obravnavane kot zdravilo. Hja, čisto za pričakovat od naših državnih kljukcev, če se lepo izrazim. Sem pa brskala naokoli po spletni Evropi in našla malo morje ponudb in možnosti za nakup.

Na tem mestu pa se obračam na vas, cenjeni  bralci in bralke mojega bloga, če ima mogoče kdo med vami že kakšne izkušnje z nakupom goji jagod v tujini. Na kaj moram biti pozorna, da bodo te jagode res kakovostne?!? 

Ima mogoče kdo kakšen spletni naslov preverjene spletne trgovine in bi ga priporočil?

Fotke: net

Iščem! - 15. 03. 2010, 01:47

Izgubila sem smisel za humor, med tem ko sem iskala pametno ponudbo z normalno ceno za vinyl ozadje in stojalo. Poštenega najditelja prosim, da mi humor vrne, smisel lahko pa obdrži.

Aja, morebitni prispevki za pomoč ubogi Tinčki, ki je brez primernega in primerno velikega ozadja, da bi svoje delo nemoteno opravljala, so več kot dobrodošli. Vaša radodarnost bo bogato poplačana s še več fotografijami na blogu.  Aja, pa kazalec na desni roki me boli, sem si preveč noht odrezala, pa v levem kolenu me pika.

Pa to še, pomlad bo. Že naslednji teden.

Temu se reče sestanek analitikov :) - 12. 03. 2010, 21:56

Da so obvezni sestanki lahko nekaj res finega, smo danes spet dokazali analitiki, ki smo za nalogo dobili organizacijo teambuildinga. Ker so v podjetju potekale selitvene akcije in so nas iz greenrooma izselili v "lekarno aka bolnico", smo za tokratni sestanek izbrali povsem drugo lokacijo, sestanki v "lekarni aka bolnici" pa se bodo nadaljevali, ko bo za nami misija "pobarvajmo stene".

Za greenroomom nam je sicer vsem malo žal, ampak so pa še druge stvari, ki nas poleg dobre družbe izpopolnjujejo. Palalalačinke. :) Omiljena lokacija v Ljubljanskem okolišu je torej gostilna z najboljšimi palalalačinkami z nutello in banano. No, Lena je nutello in sadje.:)

In tam je potekal današnji sestanek.

Prva postaja je bila ena ura kraniosakralne terapije zame, druga pa palalalačinke za vse. Pet analitikov je strnilo glave, da bi teambuilding potekal karseda dobro in lahko rečem samo "sure it helps" . :) Mislim da bo fino, sploh afterparty. :)

Pa še ena o kraniosakralni terapiji. No, moja se s svetlobno hitrostjo bliža koncu, sicer pa je za mano skoraj osem mesecev terapije, pa vendar že razmišljam o nadaljevanju. Debata je nanesla na mojo senzualnost in čutenje lastnega telesa in procesov, ki se v njem dogajajo. Konkretna razlaga vsega kar se med terapijo dogaja, je razjasnila še zadnje dvome in nevednosti, ko pa sem dobila potrditev še od Maje (terapevtke), sem pričela čisto zares razmišljati o njenem povabilu, naj se jim pridružim in se priučim te čudežne metode zdravljenja. Nekaj zadev je sicer še za premislit in pa denarno je tudi precejšen zalogaj. Pa vseeno, upam na najbolše!

Pa sem že rekla adijo... - 11. 03. 2010, 13:08

Še včeraj sem s slabo voljo zrla skozi okno, ko je naletaval sneg. "Pomlad bi", se mi je pletlo po glavi. Danes pa, ja se posipam s pepelom, sem neizmerno uživala na sprehodu s pesjanoma, ko smo gazili po celem snegu. Dobesedno zasulo nas je.

Sicer mi misel na to, da bo skozi taljenje snega in osuševanje zemlje treba še enkrat ni najbolj všeč, pa dobro, s tem se bom ukvarjala takrat, ko bo to potrebno. :)

Zdaj pa samo še poročilo napišem in počakam na Boruta da opravi s službo. Potem bova zavita v deko in udobno nameščena na kavču uživala, dokler ne bo čas za za večerni sprehod. Jap, danes je dan točno za to...:)

Tegale "zabavljača" pa sem "ustrelila" kar skozi okno. Oooo kos, letim po fotiča, hitro dva škljoca in tukaj sta:

Ja vem, saj je samo kos. Ampak to je zame velik uspeh, saj mi treninga v fotolovu res manjka, zato pred mano pobegne ves živalski svet še predno dojamem, da bi lahko naredila kakšen posnetek.  No, razen psi.:)