eDnevnik
  

bom, saj bom...

11. 01. 2008, 20:15

nekako ni navdiha, bil je izčrpajoč teden. se je pa nabralo nekaj novih tem, ki jih bom še obdelala...

med drugim:

 

trditev enega anketnega vprašalnika, ki smo ga reševali na faxu: "marihuana je tako nevarna kot druge droge"...

 

kriza zaposlitve: delodajalci iščejo ljudi z izkušnjami. a kje le te dobit, ko pa si ravnokar diplomiral?

 

"življenjski sok daje pouku spodbuda učencev" - spodbuda oz. verjeti v nekoga pa je tudi zadeva, ki si jo najbrž vsak izmed nas želi skozi celo življenje, mar ne... in tega naj bi se naučili v osnovni šoli!

 

torej, nekaj se je vendarle dogajalo, ampak beležila bom kasneje...


ne basaj mi prostora na mobilcu

9. 01. 2008, 21:48

ritolizniki, prisesniki in krvopivci mi greste zelo na živce...

 

vse podlasice, ki nedolžno pišete smse v znak sprave, puščate stotine klicev in se angažirate do te mere, da mi pošljete še najbolj prijazno voščilo za novo leto, pri meni niste dobrodošle. ugotovili bi lahko po mojem nezanimanju... več je razlogov...

 

čedalje bolj mi prija samota.  ne pogrešam navideznih prijateljic, ki iščejo moje meje tolerance, ne pogrešam zlovoljnih obrazov in mar mi je za vaša opravičila. ko sem jaz rabila pomoč, jih je ostala peščica. zdaj, ko mi gre odlično in še bolje, pa nehajte plazit, ker izgledate trapasti. upam, da ne bom nikoli več iskala tolažbe pri hinavcih.

prijateljica, ki me v času ene moje rotacije trikrat zataji, pač ni več prijateljica, kajenda. in ti, ki se še naprej delaš budalo, da ne veš, kaj se dogaja, naj ti zaupam... mladenka, ki za mojim hrbtom osvaja (sej ni treba s podrobnostmi oskruniti mojega bloga, a ne...) mojega ex fanta, ni vredna ne zaupanja, niti ne izpolnjuje pogojev, zaradi katerih bi se odzvala povabilu in ji prišla voščit za rojstni dan, sploh pa ji ne nameravam nameniti nobene (lepe pa sploh ne!) besede.

 

zelo bom hvaležna, če mi v bodoče torej ne boš basala prostora na telefonu z opravičili. napake je treba reševat, preden oškodovani izve zanjo...


nisi daleč

8. 01. 2008, 23:27

če bi lahko, bi še usposobila staro gramofonsko ploščo, ki jo imamo doma. a ker potrebnih zadev ni mogoče več kar tako dobiti, je že nekaj časa v načrtu nakup nove. take, ki bo oddajala prijeten zvok očetovih vinilk. pravzaprav pa, resnici v obličje, od novega predvajalnika pričakujem tudi, da povrne spomine.

 

da pričara enako vzdušje, vonj, okus, svetlobo, zariše ljubezen in obriše nas. ja, ko bodo izdelali tako ploščarno, jo gotovo naročim preko hitre pošte. pa naj gredo ponjo na konec sveta, samo, da mi jo prinesejo.

 

za zdaj naj ostanejo plate vsaka v svojem originalnem ovitku, skrbno zložene in varovane kot naš največji zaklad. v opomin, da se tisti del preteklosti, ki ga želimo pozabiti, nikoli več ne ponovi. in v poduk, naj stvari, ki smo jih doživeli, cenimo. in jih na vsak način skušamo peljati naprej.

 

seveda so prava nostalgija zdaj postali že cdji. kdo pa še ima doma kaj originalnega? najbolj zagrizeni feni.

ampak tudi ti ploščki znajo dat tisti občutek, ki ga potrebujem. v avtu, na poti domov. tu si.

nisi daleč.

 

 


varanje? zaleti se nekam!

8. 01. 2008, 23:05

če česa v zvezi ne trpim, je to (poleg pretepanja) varanje.

ker:

- hm... moralno?!

- vedno pride na dan resnica. in potlej je nekdo zelooo prizadet.

- če se zapleteš z nepravim ljubimcem, zna to ogrozit tvojo kariero, družino,... denarnico.

- to NI izhod v sili, ko partnerju ne moreš vbiti v glavo svojih zahtev

- je to večinoma nojeva glava v pesku, da se izogneš odkritemu pogovoru

- ti ne verjamem, da v lajfu ne moreš bit zvest enemu in istemu osebku

- ni rečeno, da si nezadovoljen le ti. kako pa bi se počutil, če bi tui tvoja žena varala tebe???!!!

 

in ko mi boš naslednjič rekel, da to NI varanje, da življenje z njo ločiš od najine zgodbe, da s tem ne misliš hudega in da varanje ni najhujše zlo na tem planetu, ti bom, sori, kljub temu, da si mi res simpatičen, izbila tvoje lepe zobe.

 

potem te že nobena ne bo hotela in obsojen boš na osebo, ki te ima res rada, ker bo, ne glede na vse, ostala s tabo.

in ZARADI TEGA ni vredno varat! ker se lahko vedno vračaš v topel dom, čaka te kosilo, prijazna beseda in topel pogled. zakaj, povej, zakaj faking bi prizadel človeka, ki te ima tako rad?


samota vs. osamljenost

8. 01. 2008, 23:05

samota. osamljenost. glejte torej ti dve besedi in mi povejte, ali sta mogoče enaki? NE. nista. in tui pomenita ne enako.

 

za vse, ki trdite, da je vseeno, ali je nekdo sam ali pa osamljen, pa naj vam predstavim nekaj argumentov oz. kratki definiciji. sevede de sem sama to namudrila...

 

samota. biti sam.

- kadar imaš vsega in vseh poln kurac in želiš samo - mir.

- ko prija pogovoriti se s sabo, pogledati, koliko še premoreš česa tam notri in narediš plan, kako dalje.

- ko vsi prijatelji, partnerji, družina niso dovolj. so nekje tu blizu, lahko bi jih poklical, ampak preprosto ne bi bilo dovolj.

 

osamljenost. biti osamljen.

- ko želiš poklicati koga... lahko bi seveda drugega, a želiš točno tisto osebo. in ker ni na voljo, čutiš praznino.

- ko se zjutraj prebudiš z eno mislijo. nato pa te ta celi ljubi dan na vsakem koraku spremlja. ne pusti niti mirno zaspati.

- ko moraš biti neprestano v središču dogajanja, pod nujno biti non stop zaposlen in nikakor niti za trenutek biti sam.

 

dejstvo je le to - ko se bojiš samote in te je strah biti sam s sabo, si osamljen. ko veš, da sam sebi nisi dovolj.



Trenutno stanje duha: ker čem biti sama.

več poslušat kot govorit!

6. 01. 2008, 23:19

sem jo danes slišala.

 

zakaj imaš dve uhi in ena usta?

 

da vsaj enkrat več poslušaš, kot pa govoriš.

 

in ker si za letos še nisem zadala nobenega cilja, naj to v tem momentu postane "več poslušati, manj govoriti".

 

pa da vidimo...


socialna pomoč ali komu se ljubi ne delat sploh!

5. 01. 2008, 21:16

sem se morala včeraj (bolj po dolžnosti, kot lastnem interesu) zelo dobro pozanimati o prihajajočih napovedanih podražitvah.

tiste, ki so nas zadele jeseni, so zdaj že skoraj pozabljene (razen ob pogledu v denarnico), a narod trgovci, proizvajalci, kmetje in dobavitelji kar ne morejo pustiti pri miru. in imela sem, glede na anketo, izvedeno po ulicah knežjega mesta, priložnost ugotoviti, kaj si dejansko mislijo "povprečneži". starejša dama je dejala, da bodo najbolj prizadete mlade družin. druga je menila, da bodo najbolj nasankali penzionisti. tretja pa - tisti, ki imajo najmanj. ampak veste, kaj je zanimivo: nihče izmed ene desetih vprašanih ni dejal - nas. ali mene. ali tiste, ki sMo revni.

kar meni pomeni le dvoje - ali so dejansko tako skromni in se podražitvam prilagodijo tako, da denar prihranijo za najnujnejše, ali pa vedo, da s 300 evri mesečno še zdaleč niso "socialni podn". so pa le nekje tik nad...

 

preseg psihološke meje 100 dolarjev za sod, "obubožani" (?!) kmetje na farmah s 500 biki in kravami, vlada,... skratka idej o iskanju krivca ne zmanjka. me pa preseneti ena oma: "pa sej to je po vsej evropi!" ja...

po vsej evropi en mesec podražtev testenin, drugi olja, tretji spet melak ipd. na rob pahne še nekaj prebivalcev. ni pa spomnila, da plača v "evropski" franciji niti slučajno ni primerljiva s slovensko. niti ni enaka nemški. ali še kakšni. ja, potlej podražitev tam udari po žepu - ampak kljub temu bodo nekako še shajali...

 

ob tem pa smo mi ekstrem po še eni zadevi - vsak drugi klinc se lahko prijavi na "urad za iskanje dela"... in posledično na socialno, od katere ljudje dobivajo okoli  250 evrov. morda eni še več, za to cifro pač vem. in drugi za 3/4 tega dnarja orng  delajo 8 ur. pa še kakšno naduro. pozabi bolniško, odsanjaj porodniško in bodi tiho, če češ delat! in ja, hodijo v službo. tu se sprašujem... kdo je na boljšem. in ne želim zapisat, kaj si mislim, ker je to že žalitev do delavcev, ki celi lajf delajo z preživetje, zaostajajo s plačilom položnic, penzijo pa (če jo dočakajo) preživijo po bolnicah in terapijah, saj imajo od dela sfukana kolena, hrbtenice in še kaj! česar pa vsi direktorski ministri ne bodo nikoli poznali. kvečjemu bi jim prisodila kakšno preležnino na riti od sedenja!

 

in še tretje. dve ali tri leta nazaj so blizu mene iskali ljudi za "štrajfanje" hmelja. ne rečem, da ni naporno, dela se cele dneve, ampak jaz sem med prvomajskimi tisto leto zaslužila več v enem tednu, k kasneje v dveh mesecih drugih del... in naša uprava je kmeta, ki je običajno hodil po sezonske delavce na jug, napotila na borzo. in k nam so mu dovolili pripeljati samo dva človeka z meje. ostalo pa naj bi dobil tu, ker naj bi tako skrbeli za manjšo brezposelnost slovenceljev. in kaj je bilo? noben naš faker na borzi ni hotel priti delat na polje! seveda ne, če je lažje sedet doma. klinci jedni. da skrajšam - rabil bi vsaj 10 delavcev, dobil je dva, ostalo pa so morali sami ali pa je našel še kakšnega soseda. toliko o tem, kolko ni služb, ni denarja in zakaj so eni nad svetom tako razočarani. ker so - lenuhi!!!


kam?

4. 01. 2008, 22:46

če pesniškega že kaj izberem, je to venomer moj najdražji dr. fig.

 

ga bom odslej večkrat delila z vami. naj vam tekne!

 

 

 

 

   
  

 


Ko brez miru okrog divjam,
prijatlji prašajo me, kam?

 

Prašájte raj' oblak nebá,
prašájte raji val morjá,

kadar mogočni gospodar
drvi jih semtertje vihar.

 

Oblak ne ve, in val ne kam, -
kam nese me obup, ne znam.

 

Samo to znam, samo to vem,
de pred obličje nje ne smem,

in de ni mesta vrh zemljé,
kjer bi pozabil to gorje!


prjatli prašajo me, kam...

4. 01. 2008, 22:35

 

kam grem, ko hitim?

kam, ko venomer komaj svoj rep lovim?

čemu ta norost?

bom zato kaj lažje spala? 

ali koga novega spoznala?

morem torej vedno sama brzeti?

ali pa, bi kdo sploh želel z mano tako vihrati?


zbudi me

4. 01. 2008, 22:11

zbudi me za praznik
kot si me zbujala takrat
ko prvi maj je vel
v zelenju regratovih trat

bosa sva ležala
gola pozabila na mraz
al se še spomniš lučk
ujetih v kito tvojih las
u-u-u
preden vzel naju je čas

saj te ne obsojam
seveda si ravnala prav
si pač odšla za njim
ki ti bo lahko nekaj dav

čudovita žena
v zavetju krasnega moža
ki lakho kupi čas
ki zna, ki zmore, ki ima
u-u-u
in ne opazi da te ni doma

zbudi me za prvi maj!
zbudi me ko stal bo mlas!

veš jaz pa ostajam
v brezskrbju svojega sveta
vpet med gostilno, dom
in hladna jutra delavska

brez velikih ciljev
brez lažnih upov in želja
sanjam pretekle dni
in čakam jutro praznika
u-u-u
ki ga še vedno ljubim za oba

zbudi me za prvi maj!
zbudi me ko stal bo mlaj!

 

***

 

priporočam tui poslušanje izvedbe komada. (http://www.poslusaj.net/besedila/Mi2/Zbudi-Me-Za-Prvi-Maj, hvala Juretu, ker mi ni bilo treba vsega tipkat)


bi verjel?

4. 01. 2008, 01:19

včasih imam preblisk. ki mi takoj vzbudi slabo vest in me žre celo pot kam. pa še nazaj.

 

da zanemarjam družinske obveznosti. da bi mogla biti več doma. da bi se morala posvetiti bratcu, mami, starim staršem, žlahti,... smo namreč precej povezani, sporov pa praktično ni. gre za veliko družino, otrok in njihovih otrok pa je, kadar se zberemo vsi, že kar preveč za v hišo, kjer so naši starši nekoč odraščali.

 

skratka, čutim se dolžno bit doma, odkar smo ostali sami. se mi zdi, ali pa me res potrebujeta? ko ju takole gledam, sem jaz pravzaprav tisti tretji člen verige, brez katerega bi edino lahko shajali. ničesar po hiši ne znam narediti - tla pomijem le na pol, če že po natančnih navodilih kaj skuham, hrani gotovo nekaj še manjka, prati ne znam, likam slabše, kot bi cunje obesili ven in bi jih poravnal veter... ne hvalim se z lepim, najbrž bom tui zaradi tega težko še našla kakega snubca, ampak tako je... vzrok? ne vem... ni mi bilo treba. vedno so to naredili drugi... em, zamenjat olje v avtu? neee. saj se ja kar samo. grozaaa. kaj sem si le mislila? pa tako zelo obupno sem si želela samostojnosti. in zdaj nepripravljenja z nezadržno hitrostjo drvim proti njej. neodvisnosti. takooo zaželjeni vedno. prvič me je je res strah postalo lani. zdaj vedno bolj.

 

poleg tega pa je delo tisto, h kateremu se zatekam, da se mi s tem ni treba ukvarjat. sem osamljena? nič bolj kot kdorkoli drugi na tem planetu. občasno sem, ja, generalno nikakor. sta osamljena onadva? najbrž. a to je pri nas tabu. in gotovo jima jaz nisem tisti nepogrešljivi del... se pa počutim dolžno, ker vem, jih bom še kdaj dobila pod nos, da mi ni  bilo doma, ko bi morala biti.

 

bi verjel, če rečem, da si z zaposlitvijo mirim duha, da z delom krepim dušo in nenazadnje z odsotnostjo bolj cenim trenutke, preživete doma?  


povabilo na kavo = povabilu na seks

3. 01. 2008, 23:29

sem danes po dooolgem času sedela na kavi s sestrično. in po ene dveurnem čveku se nama je pridružil starejši mladenič, s katerim sva nekoč zelo na grobo trenirala skupaj. in vsakič me je namlatil, ko hudič! je bil eden tistih prepotentnežev, ki je mislil, da lahko vse svoje frustracije o ljudeh znese na treningu na ljudi. in ko sem komaj prišla do sape, se je opravičujoče nasmehnil: "ee, pa sej maš ščitnik!" ja, jebemti, imam ga za joške, ne za trebušne, kozel jedni!!!

ni treba posebej poudarit, da je 20 let starejši, da ima ene 30 kilogramove več od mene in da je velik 190cm? da ima potemtakem v rokah res moč in me spluži po telovadnici hitreje, kot jaz spijem pir??? ok. samo preverjam.

no, pa mi je vseeno postavil nekaj vprašanj, katerih odgovora ne poznam...

sem previsoka ali presramežljiva, da na nekatere provokacije ne želim odgovarjat?

je v moji naturi, se raje nasmehnem in pogledam stran, ali je to le igra, ki sogovornika še spodbuja...

kako daleč mora, da mu razkrijem, kaj si želim?

je vzrok za zategnjenost strah pred novim ali le samovšečnost, ki mi ne dovoljuje stika s komerkoli?

 

ma me je napičil ene dvakrat, da bi ga na gobec, pa sem se zaradi mimosedečih zadržala. ne izzivaj, ne drezaj in ne praskaj, kjer ne srbi!

na koncu pa sem se mu, kljub volji in želji, da nama plača še ene 10 rund, vljudno zahvalila, brcnila z nogo pod mizo frendico in odpeketali sva proti domu.

izvedel ni nič, česar ni iz vaških čenč vedel že prej, ni mu uspelo me napiti in s psihološkimi igricami me ni uspel podreti!

zelo sem zadovoljna s sabo. prav jim je, klinčevi fakerji, naj se malo potrudijo. naj kdo izmed njih končno spozna, zakaj so sami. 

zagotovo vem, zakaj do nadaljnega jaz ostajam sama. ker vas mam dovolj kretenov, ki vas skrbi, kakšen bo vaš novi avto, katero cunjo boste navlekli nase in kam se boste šli pokazat. ne, jaz odslej skrbim le in zgolj za svojo rit. in tej, verjemite, trenutno prav nič ne manjka! 



Trenutno stanje duha: blo je pa zabavno, ga mal vrtet... tak, k je on poskusil mene...

ponos...

3. 01. 2008, 15:51


ponos je vedno močnejša spodbuda od poguma.

prijazna prodajalka mrkega obraza

3. 01. 2008, 15:36
sem se danes odločila končno poiskati družabno igro, ki sliši na nekaj podobnega "junglespeed-u". menda. je pa superca zadeva, dinamična in zahteva precejšnjo pozornost do soigralcev oziroma kart. in nasmeješ se so do sooolz.

pa stopim v eno izmed direndajevskih poslovalnic na štajerskem. dva prodajalca (eden bi sodeč po tonu glasu lahko bil nadrejeni) čvekata, kot da me ni. tisti "dan" mi je ženska namenila potem, ko sem se pet minut že sprehajala med policami. in kot bi bila v trgovini še kakšna stranka, bi razumela, da se mi nihče nima časa posvetiti. tako pa sta mirrno nadaljevala  pogovor, kje je bil kdo za novo leto, jaz pa sem medtem mirno čakala pred pultom in ju gledala. čakam... pa čakaam... pa čakaaakam, nato pa moja srborita rit ni mogla bit več tiho.
"se opravičujem, lahko malo zmotim?" IN ŽENSKA SE KOOONČNO ZGANE.
povprašam po zadevi, a mi zdolgočaseno odvrne, da je nimajo več. "pa jo boste še imeli?" da. "kdaj?" ne vem. "prav. pa veste vsaj ceno?" okoli 25ih evrov.
"hvala za prijaznost, nasvidenje". nisem dočakala odgovora.

no, za teh 25 evrov (ki za par kart pač tui ni preklemano malo denarja) se bom pa v bodoče raje sprehodila še kam, kjer jim ne bo težko odgovoriti na par mojih vprašanj, kjer me bodo obravnavali kot stranko in ne cerkvenorevnoštudentko in kjer bom kasneje že zaradi njihove prijaznosti denar tui pustila. pa dodala še par 10 centov prijetni prodajalki, ki me je spravila v smeh...

ampak ne vem pa, kako si "pijazen" odnos lahko privoščijo male trgovine, ki niso postavljane v trgovskih centri, kjer imajo na dan komaj kakšno stranko, pa še to so večinoma otroci, ki hodijo ogledovat najnovejše lego kocke. nikoli pa zanje nimajo denarja...

raja v keniji podivjala

2. 01. 2008, 18:23

volitve v keniji so in še bodo terjale številna nedolžna življenja civilistov. poboj tu ni delal razlik. mrtvi (za zdaj poročajo o okoli 300 žrtvah - rtvslo.si) so tisti, ki morda sploh niso šli volit, kot tisti, ki so volili "narobe". mrtvi so tudi otroci, ljudje božji!!!

 

to sranje milo rečeno povzročajo "privrženci" poraženega opozicijskega kandidata. zdajšnji zmagovalec kibaki naj bi sicer ves čas za njim malo zaostajal, na koncu pa prejel okoli 190. tisoč glasov več. ne more se torej izogniti javni kritiki o ponarejanju dejanskega stanja, podkupovanju, skratka, vsemu, kar posameznik lahko naredi za svojo zmago.

 

ne vem, no, ampak zdi se mi, da če bi bilo v katerem od kandidatov še karkoli drugega, kot zgolj pohlep po držanju vajeti v rokah v tej afriški državi, bi lahko oba pozvala k miru, strpnosti. demokratičnost? do tega je seveda še daleč, ampak za začetek bi zadostovalo kakšno moralno dejanje (saj naj bi imela kot morebitna voditelja oba nekaj soli v glavi, a ne?!) katerega od njiju... pa v tujih medijih tega še nisem zasledila. na drugi strani pa največji pesimisti, ali pač dobri poznavalci, na tiho pričakujejo pravo državljansko vojno. za koga?! zase? za boljšo in lepšo prihodnost?

 

je pripadnost dati življenje za klinčevo politiko, ki manipulira z ljudmi  in dela samo sama zase?!



Trenutno stanje duha: kdaj nam bo jasno, da NE MOREMO vsak zase...?! skupaj in samo zgolj skupaj!!!

manca špik - jače!

1. 01. 2008, 15:38
človek se potem že vpraša, kam gre ta svet.

silvestrovanje smo zaključili v velenju, na titovem trgu. prispeli smo nekaj pred polnočjo, ujeli zadnje tri komade nastopajočega benda in odšteli uadnjih 5 sekund.

po govoru in ognjemetu pa je kot gostja nastopila še manca špik. prvi komad, ki ga je zapela takoj po prestopu v novo leto, ni bil narodno zabaven. ni bil niti slovenski! in če zamižim na eno oko, je bil njen repertoar tudi sicer v (zgolj?) treh četrtinah sestavljen iz hrvaških uspešnic... ki jih bolj ali manj vsi poznamo in ja, lahko naredijo fino vzdušje. razumljivo, njene "uspešnice", katerih le redki poznamo vsaj kakšen refren, pač niso za rajanje.

AMPAK!
DA JE PA SREDI KOMADOV, KI JIH JE ODPELA (V ŽIVO, SEVEDA:)), NA SLOVENSKEM TITOVEM TRGU V VELENJU ZBRANO MNOŽICO večkrat NAGOVARJALA Z "JAČE, JAČE..." IN PODOBNIMI (domačimi?!) VZKLIKI, SE ZDI MENI TOTALNO NEKOREKTNO, OPROSTITE, CELO ŽALJIVO DO VSEH TISTIH, KI SMO TU ROJENI IN SMO SE SLUČAJNO ZNAŠLI KOT SLOVENSKA POPULACIJA TAM. PA HVALA LEPA ZA TAKO PRAZNOVANJE. RES ZANIMIVO, DA TO NI ZMOTILO KAKEGA OD OBČINSKIH VELJAKOV, NAPR. MEHA... MISLIM, A JE SPLOŠNO VELJAVNO ZAJ, DA TAM ŽIVIJO LE TUJCI, AL KAKO?!!!

DAJMO NA TO BITI V PRIHODNJE MALO BOLJ POZORNI, MANCA, KER NE VEM, KAJ SI SI PREDSTAVLJALA, KO SI TAKE KVASALA... IN ČE SE SLUČAJNO ŠE ZNAJDEM NA KAKEM TVOJEM KONCERTU, NE POZDRAVI ME SLUČAJNO Z DOBAR VEČER, KER TE BOM V MOMENTU "ZATOŽILA" tukajjeslovenija...

naj vse, ki bi se želeli kaj obesit na mojo rasističnost ali nerganje opozorim - srednjo šolo sem naredila v velenju, tam imam nekaj krasnih prijatljev, večino slovenceljev, pa tudi kakšnega, ki je to postal kasneje. AMPAK VSI GOVORIJO SLOVENSKO IN SE PRILAGAJAJO TUKAJŠNJEMU SISTEMU.

ALI BI SE PA MI, KOT MAJHNI IN NAJBOLJ BOGI, NAJRAJE dooommma!!!! PODREJALI TUJIM PRAVILOM?!


Trenutno stanje duha: mater, še doma nam lahko drugi solijo pamet

postala bom-murkotova fenica!

30. 12. 2007, 22:27

klikni in se čudi...

http://www.antena.si/revija/2006/47/glavni

 

Med pogovorom je podal zanimivo misel: »Za Slovenijo je en Damjan Murko čisto zadosti.«

http://www.demsar.si/2007/09/22/profil-damjan-murko-slovenski-slavcek/

NE BI SE MOGLA BOLJ STRINJAT, VEŠ TI, SLAVČI?!

 

http://www.vecer.com/blog/v1/default.asp?kaj=2&blog=kokosnjak&id=13664%20

vsaka čast...

 

 

 

še malo. res še malo in počil mi bo film, vtipkala bom murka s spletna stran in poiskala fen klub, v katerega se bom vpisala. in potelj bom čim hitreje skušala z njim vzpostaviti kontakt, upam, da se me bo še spomnil... ene 4 leta nazaj sem namreč na neki radijski postaji videla njegov plakat... in ko so me povprašali, kako se mi zdi... sem šla poslušat njegov komad... lastovka in še neki... nato pa sem šla spet nazaj ven in jasno in glasno odkomentirala: " a je v sloveniji res lahko vsak kurac pevec?!"... vpričo (seveda total nepoznanega) njegovega menedžerja...

in ko mu osvežim spomin... mi bo z veseljem povedal vse o svoji samozavesti, kako jo pridobiti, kako ohraniti visoko dvignjeno glavo tudi, kadar vsi pluvajo po tebi in predvsem, KAKO SAM ZASE MISLITI, DA SI LEP...

 

nasvete bom seveda v prihodnje rada delila tudi z vami. za masten denar. eee, v tolikšni višini, kot je njegov honorar na nastopu - sendvič s sirom in ledeni čaj.

 

 

 



Trenutno stanje duha: jebemusvetsko

ah, jj

30. 12. 2007, 22:09

 - Premier Janez Janša je ob koncu leta vsem državljankam in državljanom zaželel "toplih in iskrenih besed iz plemenitih src." -

 

( http://www.rtvslo.si/modload.php?&c_mod=rnews&op=sections&func=read&c_menu=1&c_id=161338 )

 

res lepo. bi ga morda še kdo resno jemal, če ne bi minulo leto popopral z enimi parimi bučkami. ki so ratale orng buče, ko je zanje izvedela javnost.

 

samo zadnja - o štrucah kruha v kantah za smeti - je povzročila kar nekaj vroče krvi na eni strani in roganja ter posmeha na drugi. upam le, da se mu je v naglici negiranja zareklo... in da je sicer sposoben bolj "toplih in iskrenih besed iz plemenitih src"...

 

sicer res ne vem več, kdo bo (napr.!!!) prihodnje leto še verjel njegovim srčnim željam ob novem letu...

 


na ramenih velikanov

30. 12. 2007, 10:48

»Če sem videl dlje, je to zaradi tega, ker sem stal na ramenih velikanov.«

 

(newton v pismu hooku, sl.wikipedia.org/wiki/Robert_Hooke)

 

 

 
 


 

 
 
 
 

novi odgor maga

29. 12. 2007, 22:39

hm. mag ima novega odgovornega. delov novinar veselin stojanov je to postal. za obdobje 5ih let.

 

po podatkih mladine naj bi imel mag sicer 7 novinarjev. vsi naj bi glasovali proti namestitvi stojanova na uredniški stolček.

a je nadzorni svet njihovo odločitev, ki zdaj izgleda bolj kot nepomembno mnenje, gladko prezrla.

preslišal je tudi "željo" resorne evropske zveze.

in še izvršilninega odbora aktiva delovih novinarjev.  

 

zdaj pa me zanima, kako naj bi stojanov delal, če nima nikakršne podpore "svojih delavcev"?

 


Avtor vsebine tega eDnevnika je pelca.
Pogoji uporabe - e-pošta: info@eDnevnik.si
Vse pravice pridržane. © 2005-08 eDnevnik