Kalina razmišljanja

Samo na hitro ... ful sem dobre volje ... in ful se mi dogaja ... Danes imam dopust, gremo v Lj po novega avtoka ,,, Ves trud, delo se je izplačalo ... pa malo sreče smo imeli in vse je lažje.

Je pa res, da me najbolj osrečujejo dekleta, seveda Predragi tudi ... Včeraj smo bili na šolskem plesnem festivalu. Plesali sta T. (Tamala) in E. Tamala pleše latinsko ameriške plese (prav lušni začetniki so), E. je plesala z razredom in so bili vrhunski ... pravi carji       (oglejte si povezavo)

Aja, pa včeraj (na fb sem napisala narobe) je minilo eno leto od operacije ... to je bil dan D na poti moje ozdravitve. Super občutek, ki ga moram ohranit. Ker imam prost vikend, si bom vzela čas za edivas, prebrala vaše poste, komentirala in odgovorila na komentarje.

En lep sončen vikend vsem in rada vas imam

Kala

Joj prav želela sem si tudi tokrat sodelovati pri spisu … pa ne gre in ne gre … Misli ne stečejo … V glavi sem imela idejo, da pišem o gospodični, ki je živela pred dvesto leti v majhnem mestecu ob morju. Podobno je bilo našemu Piranu … Bila je hči učitelja, njena mama je imela zeliščni vrt, pa dišavnice … Gojila je baziliko, pa rožmarin, šatraj … pa lovor in celo kari (čeprav ga verjetno takrat pri nas niso poznali), katere ga ji je prinesel prijatelj s potovanja po orientu. Saj veste, da obstajajo karijevi listi in ne le mešanica, ki se danes dobi pri nas … posebna strast so bila zdravilna zelišča s katerimi je pozdravila vsako rano, prehlad, slabokrvnost … Želela sem pisati o mladi gospodični, ki je bila umetnica, glasbenica, igrala je meni ljubo violino v manjši komorni zasedbi. Igrali so na plesih v palačah ob morju … na skrivaj sem jih poslušala … le redko so igrali na trgu pred mestno hišo. Nekega dne sem se zaljubila v Bibrovo Battalio …

In tukaj se je nekako nehalo …

Misli so mi zašle v današnje dni … razmišljati sem pričela o mojih dekletih … kaj vse nas čaka do poletja. Pa o željah, načrtih …

Razmišljala sem o petku, ko smo bili v Ljubljani. O informativnem dnevu, nakupih … Taveliki sta šli pogledat na veterino in sta čisto navdušeni. Močno si želita, da bi bili sprejeti … težavnost študija, veliko let trdega dela se jima ne zdi nobena ovira … Tako zelo so ju prepričali, da popoldne nista šli na Pedagoško, si ogledat program Specialne pedagogike. Tavelika zaenkrat razmišlja o matematiki (o finančni matematiki ali matematiki na pedagoški) kot o drugi možnosti (če ne bo dovolj pik za veterino, če se kaj zalomi na maturi). Tako dobre volje smo bili, tako razigrani, nasmejani … po slastnem kosilu smo odšli po nakupih … Ker nismo našli maturantske oblekice smo kupili blago … zaradi posebnih želja je bilo pregrešno drago … Izbrali smo novo sedežno za naše nove bivalne prostore in sobe dekletom … V petek jih naj bi naročili (čakam še eno nakazilo).

Tako zelo srečno sem se počutila, tako dobre volje, polna energije, toliko upanja je meni in veliko hvaležnosti …

No sobota je bila nekoliko slabša, nekaj nam je ponagajal avto … lahko se zgodi, da se bomo poslovili od našega prijateljčka in kupili novega…

Super je to, da naju ni spravilo v slabo voljo … Kar bo, pač bo …

Zadnji dnevi so resnično izjemno čustveno nabiti, napolnjeni s pozitivno energijo, zelo ustvarjalni in uspešni na veliko področjih … Upam, da bo trajalo … da bo trajala harmonija, pripadnost, prijaznost med nami vsemi. Ni vrag, da nam uspe urediti naš domek po naših željah … le zdravi moramo biti.

prav hvaležna sem za današnji dan, za današnji praznik. Pa ga nismo posvetili kulturi. Velik del dneva smo preživeli na prostem. Tamala in Tavelika sta se nasankali do onemoglosti (Tavelika še vztraja), pa na dolgem sprehodu smo bili. Super je hoditi po snegu v katerem se lesketa sonce ... Sneg je suh, sipek, prši na okoli ... tako lepe angelčke se da narediti ... Vse je čisto, mirno, tiho, ... narava počiva. Tam v naravi sem tudi sama našla mir in počitek.

Lepo mi je bilo. Še posebej zaradi pogovora z našo E., pa jutra z mojim Predragim, ko sva imela dolg in globok pogovor ... Še rajši ga imam.

Hvaležna sem za današnji praznik, za sneg in mraz ...

Predvsem pa sem hvaležna za moje drage.

Zdaj pa moram izpolnit še eno obljubo. S tamalo greva pečt čokoladne muffine.

Moj izziv

Zanimiv naslov nam je podala LaVida. Naslov, ki je meni sam po sebi izziv. Na nek način imam rada umirjeno življenje, brez velikih sprememb, turbulenc … Nimam posebnih želja … No, pa vseeno obstajajo izzivi …

Največji izziv v mojem življenju je iskanje srednje poti med delom (ki je zelo odgovorno, obsežno … in zahteva celega človeka) in mojo družino, ki je najpomembnejša zame. Velik izziv mojega življenja je poraba in delitev časa. Pa ne gre zgolj za čas … Gre za delitev energije, ki jo usmerjam v eno ali drugo, gre za pozornost, gre za to, komu dam v določenem trenutku prednost. Glede na to, da imam poleg službe, tudi popoldanski s.p. imam še en velik izziv.

Včasih je pravi izziv postaviti mejo med delom in družino. Velikokrat se mi vse prepleta … Da mi vse to uspe, se je potrebno organizirat, … veliko je potrebno načrtovat. Nujno je načrtovanje delovnih obveznosti. Med tednom si običajno zjutraj ob kavici pripravim seznam delovnih nalog, ki jih moram opraviti danes … Enako imam seznam obveznosti na domačem s.p. – ju.

Ob vikend si naredim domač seznam, kaj vse želim narediti … Običajno vikendi niso le sprostitev, pomenijo mi pripravo na naslednji delovni teden. V četrtek popoldne moje povprašam, kaj želijo v naslednje tednu jesti, skupaj uskladimo jedilnik za naš skupen družinski topel obrok … naredimo si nakupovalni seznam … Nakupujemo ob petkih … Sobota dopoldne je čas, ki ga posvetimo pospravljanju, preoblačenju postelj … pranju, likanju. Če se le da, imam v nedeljo zvečer vse polikano … Na takšen način sem najbolj učinkovita. Včasih mi kdo reče, da prevelika organiziranost ni dobra, da omejuje … Pri meni to ne drži, … to je edini način, da najdem kakovosten čas za moje drage. Da imam čas za pogovore, za skupne hobije (živali – konji in glasbo) katerim posvečamo veliko časa, za igranje družabnih iger, za skupen ogled dobrega filma, za izlete, dopuste …

Usklajevanje časa je bil vedno velik izziv tudi zato, ker sem žela naša dekleta vzgojiti v zdrave, srečne, zrele in samostojne osebnosti. Vedno sem si želela, da bi kljub jasnim mejam, pravilom, vrednotam vedele, da je dom varni pristan. Ja v današnji družbi je pravi izziv vzgojiti otroka, ki ni razvajen, narcisoiden, ki zna komunicirati, ki zna prenesti poraz, ki je ustvarjalen, ki ima življenjsko vizijo in ve, kaj hoče v življenju … Vse to so moji izzivi. Upam se trditi, da jih uspešno premagujem …

In ravno zaradi vseh usklajevan v življenju, mi velikokrat zmanjka časa za manj pomembne stvari (tv, internet /tudi ednevnik in fb/) … Nedavno me je o tem spraševala babica.

Pa še en izziv uspešno premagujem. Izjemno pomembno je, da znava najti čas za naju, za najine zmenke … in da znam najti čas zase. Ne dam časa, ki ga porabim za tibetance, meditacijo, sprehode, branje knjig …

Sir George Bernard Shaw

 je dejal že v svojih časih:

POLITIKE in PLENICE je treba menjavati zaradi ISTEGA vzroka!

Včeraj mi je znanka razlagala kako zelo je ogorčena in kako huda krivica se ji godi.

Zaradi določenih razlogov bo ostala brez službe. Na nek način jo razumem, da ji je težko …, sočustvujem z njo. Ko pa mi je pričela razlagati, zakaj je ogorčena, sem se skorajda začela smejati. Ker je ona tako zelo lepa, je vredna nekaj več … Tako lepe ženske pa ja nebi smeli odpustiti.

Potem se je pritoževala, da so na razgovoru za novo službo želeli reference, znanje … in ona ga nima in, da jih moti njena izobrazba oz. ne izobrazba … Ne more dojeti, da ni bila sprejeta, ker nima dovolj visoke izobrazbe, znanj in izkušenj, kompetenc ….

Monolog je zaključila, pa tako lepa sem in že zato vredna več.

No, čisto na koncu me je vprašala, če ji lahko kako pomagam. Ne, ne morem ji pomagat … saj mi ni znala odgovoriti na vprašanje, kaj zna delat. No, tipkat znam  je izustila…

V bistvu je boga in čutiti je bilo njen manj vrednostni kompleks, ki ga poskuša kompenzirat z lepoto.

Jaz pa se sprašujem, če še vedno velja, da so lepe ženske vredne več?

Že nekaj dni me lovijo virusi ... nisem zdrava, pa tudi hudo bolna nisem ...

Ko ležim sem čisto ok, ko sem pokonci sem kot cunja ... Posledica, podaljšan vikend (tudi danes) pretežno v postelji. Upam, da mi bo glava dopuščala branje.

Tud to ni najhujše, sploh ni hudo ...

Upam, da jutri že zaviham rokave.

Še danes ali najkasneje jutri zaključim spis.

Lep in uspešen ponedeljek vam želim Kala

Eja me je zaradi opravičljivih razlogov prosila, da razglasim zmagovalca v tokratnem krogu prostih spisov na ednevniku.

Prav lep in velik pisan šopek piscev je razmišljal o vonjavah ...

RAZGLAŠAM, DA ŠTAFETO PREJME LAVIDA (9 komentarjev), ki je za čisto malo prehitela Turista.

Ostali smo v tem ciklu že vodili. Čestitke LaVida!

Uh, se že veselim novega naslova.

Lep ponedeljkov večer in mrno noč Kala

Joj kako diši?

Ko sem prebrala Ejin naslov, sem najprej spomnila na najbolj omamen vonj. Zame najlepši vonj je vonj dojenčka. Kako lepo dišijo …in koliko lepih spominov mi zbudi ta vonj. Pa potem mi je prav poseben vonj mojega dragega. Ne vem kateri bi zmagal pri meni.

Veliko je vonjev, ki jih imam rada … Kako lep je vonj po morju. Kljub temu, da je danes pri nas hladno jutro, mi je postalo toplo pri srcu, ko sem si ga poskušala priklicati. Vonj po soli, rožmarinu, oljkah, pa nežen vonj sivke je prav omamen in tako zelo vabi.

Prav posebni so sprehodi v naravi, ko diši sveža trava, kostanj, lipa … Pa kako lepo diši pomlad. Pred dnevi se mi je zdelo, da jo že vonjam … ja prve trobentice so že pokukale na plan. Zdi se mi, da sem takoj dobila dodatno energijo.

Še na en poseben in meni prijeten vonj sem se spomnila in to je vonj mokrega asfalta poleti.

Sedaj pa uživam v dvema vonjema. Vonj pomaranče in klinčkov me še vedno spominja na praznike … Pa tudi moja jutranja kavica prav omamno diši.

Prepričana sem, da majhnim otrokom, ki so v vrtcu največ pomeni vonj po domu in tega jim ne smemo vzeti.

Zagotovo je še veliko meni ljubih vonjev, toda sedaj me priganja delo in je spis nekoliko kratek.

vam pokazala slike Medved napadel človeka, Kanada

Slike prikazujejo dejanski napad polarnega medveda na človeka. Slike so bile posnete medtem ko so ljudje opazovali napad medveda in niso mogli storiti ničesar, da bi lahko pomagali preprečiti ali zaustaviti napad!

Lokalni mediji poročajo, da si bo žrtev napada, na srečo, popolnoma opomogla.

Kaj pravite naj objavim fotke?

Deklicamorska me je razkrinkala.

Naj bodo tvoje težave zmeraj manjše, kot  je tvoja domišljija! 

‎5 POMEMBNIH STVARI ZA MOŠKE

1.zelo pomembno je imeti žensko, ki zna pospravljati, kuhati in ima službo!

2.zelo pomembno je imeti žensko, ki te zna spraviti v smeh!

3.zelo pomembno je imeti žensko, ki ji lahko zaupaš in ti ne laže!

4.zelo pomembno je imeti žensko, ki je dobra v postelji in si želi biti s teboj!

5.zelo pomembno je, da se te štiri ženske ne poznajo med seboj!

Vsem želim prelep dan   

Danes pa je en strašno zaje... dan (se opravičujem zaradi grde besede). Ni dovolj, da imam noro dela, stresno ... resnično noro. Da me jutri čaka zunanja presoja ISO na projektu, kjer sodelujem kot volunter ... Ni dovolj, da imam ženske težave, ki po operacijo zelo vplivajo na moje počutje (samo te dni imam visok krvni pritisk, povečan utrip ...) in sem kot cunja z občutkom, da mi bo razneslo glavo. Ni dovolj, da je bila polna luna, ki ima vpliv name...

Dan mi je še dodatno začinil en prav poseben osebek z totalno noro izjavo. Tokrat se pa resnično sprašujem, če je vse vredu z njim.

No, malo sem se izpihala ... sedaj pa delat naprej ... Do večera, ko bom prosta je še daleč ...

Sem si privoščila prost dan, en dan dopusta in si tako podaljšala vikend.

V zadnjih mesecih (po bolniški zaradi operacije) je to prvo dopoldne, ko sem sama doma in se razvajam po dolgem in po čes. Zjutraj sem poležavala v postelji, pila kavico, bala knjigo, poslušala glasbo ... Po odličnem zajtrku sem se odpravila na dolg sprehod ... in sedaj že skorajda teče voda in si pripravljam dišečo in mehurčkasto kopel ... ki me tako zelo sprosti.

Pozabila sem napisat, da ponovno pridno delam tibetančke. Trenutno imam energije vsaj za dva povpečna človečka ... skorajda preveč. Še vedno mi tibetančki povzročajo malo bolečin v predelu brazgotine oz. tam v trebuhu, kjer imam kar nekaj brazgotin. Je pa vsak dan boljše ... ko trebuh utrdim bo čisto vredu.

Pred mano je vikend, ko ne bom delala ne za službo in ne za s.p.. Potem pa me čaka nori teden in delo po dvanajst ali več ur ... Tudi na to se moram pripraviti ... Sedaj pa grem čofotat ...

Pa pa

Kala

op

Če sem čisto poštena, sem tudi malo delala

Fotka je s spleta

Pa je skorajda za mano, prvi delovni dan po deset dnevnem dopustu. Danes sem šla v službo s težkim srcem, kar na jok mi je šlo. Kljub temu, da sem te dni (od ponedeljka do petka) kar veliko dela na svoji firmi, je bilo doma prijetno, umirjeno. Tako fizično kot psihično sem se počutila odlično. V bistvu po novoletnih praznikih ne grem nikoli rada v službo. Lani in predlani sem si celo podaljšala dopust v prvi teden januarja (doma je bil tudi mož). Naživce mi gredo vsa voščila, pa objemi, prazne fraze … Zelo rada izrečem lepe želje, rada jih sprejmem, toda le takrat, ko so podane iz srca. No, sedaj ugotavljam, da je bil dan čisto prijeten in mi je zaradi obilice dela zelo hitro minil. Še vedno pa mi misli uhajajo drugam. Praznovanje oz. prehod iz starega v novo leto je bil edinstven, neponovljiv, neprecenljiv, zame zelo, zelo lep. Preživela sva ga sama z mojim predragim. Večer je bil preplet globokih pogovorov, reikija, glasbe, kozarčka dobrega vina …celo plesala sva. Dobila sem najlepši in naj daljši silvesterski poljub in … Zaspala sva šele proti jutru. V nedeljo pa se je na kosilu zbrala naša razširjena družina, najini dekleti, pa starša, sestra in njena družina. Bilo je prijetno z veliko pozitivne energije. Popoldne malo počitka, potem pa obiski … Danes gremo voščit še dvema sorodnicama, ki živita sami in bosta obiska zelo veseli.

A JA, ŠE TO SEM ŽELELA NAPISATI.

Letos nisem sprejela nobenega sklepa, nisem si zadala nobenega cilja. Imam samo eno veliko željo in sicer naj moje oz. naše življenje teče tako mirno in v to smer kot do sedaj. Želim si, da sem tako mirna kot sem bila konec lanskega leta, želim si, da meni in mojim zdravje tako služilo kot mi je / nam je konec lanskega leta … Želim si, da obnova naše hiške teče tako kot je v drugi polovici lanskega leta. Želim si, da imam dovolj dela in da bo dovolj denarja za življenje in obnovo doma. Več ne potrebujem. Želim si, da bi se doma znali pogovarjati, da bi se znali slišati. Želim si, da dekleta in Predragi ostanejo zadovoljni in srečni. In na koncu želim naši M., da uspešno zaključi gimnazijo, dobro naredi maturo in se vpiše na želeno fakulteto. Sami presodite ali so moje želje majhne ali velike. Jaz vem, da so dosegljive.

Vsem čim lepše dni Kala

okrat se oglašam kot neformalna šefica spisov (titolo mi je pedal Jan, določili so me soblogarji ... ) in vas prosim, da se vsaj malo držimo pravil. Vodja kroga določi novi naslov ter datum in uro objave ter vsaj okvirni dan razglasitve rezultatov. Če se le da naslednji dan po objavi pripravi poseben post s povezavami do vseh spisov. Po potrebi prešteje rezultate in razglasi zmagovalca. Če ima več piscev (ki še niso vodili v ciklu) enako število komentarjev (ne štejejo anonimni in njegovi ter ponavljajoči se komentatorji) zmaga blogar, ki ima krajši staž bloganja na ednevniku. Praksa je, da se zmagovalec razglasi v posebnem postu ...

ČESTITKE EJI, KATERI PRIPADA TOKRATNA ŠTAFETKA.

Veselim se novega naslova, ki bo zagotovo še posebno zanimiv.

Upam, da ne bo kakšne zamere. Pozdravček vsem

Kala

OP

 Ana, hvala ker tako pridno pripraviš linke ... Čeprav ...

Jutri, me čaka prav posebno silvestrovanje.

Ob šestih bomo imeli skupno svečano večerjo. Jedilnik smo sestavili s skupnimi močmi in je usklajen z željami tistih, ki jedo in tistih, ki ne jedo mesa. Nekaj bo tradicionalnih jedi … in nekaj bo s pridihom Azije. Na večerji bo manjkala naša Tamala. Je na počitnicah pri sestrični (moji nečakinji). Prvotni načrt je bil, da pride jutri domov … Dekleti sta naju preprosili in ostane pri njih …No, z njo se dobimo na Novoletni dan na tradicionalni »zabavi« pri mojih starših. Taveliki gresta zvečer vsaka na svojo žurko. Želim jima, da se imata v družbi prijateljev izjemno lepo.

Prvič od kar sva skupaj (dobrih 24 let), bova s Predragim silvestrovala v dvoje. Po svoje se tega zelo veselim. Imava prav poseben načrt. Del večera bova posvetila Reikiju. Če bo vse posreči bom jaz prejela tako imenovana uglasitev I. stopnje oz. iniciacijo. Ta bo pognalo Reiki v delovanje in mi omogočila, da si tudi sama (po potrebi) naredim terapijo. V naslednjem letu so močno želim osvojiti to tehniko samozdavljena. Mislim in upam, da bo večer duhovno obarvan …

Kot drugo možnost razmišljava, da bi si ogledala romantično melodramo Jeklene magnolije v izvedbi domače gledališke skupine.

In tretja možnost je … dolg silvesterski poljub ...

In sedaj še lepe želje za vse bralce mojega spisa:

Ko se bosta kazalca pokrila,

ko ura bo polnoč odbila,

takrat spomni se ti ,

da nekje nekdo živi, ki tebi zdravja, sreče, ljubezni in notranjega miru v novem letu želi.

Kala z družino

Za nami je zame in za moje bližnje najlepši čas v letu. Letos me je bilo božičnih praznikov strah. Strah zato, ker nisem imela časa, da bi se temeljito posvetila sebi, svoji notranjosti … nisem čutila tistega hrepenenja, pričakovanja … Spraševala sem sebe in domače, kakšen Božič bo … Kaj bomo počeli … Pomirila me je naša E., ki mi je odločno odgovorila, da bo takšen kot vedno.

Že v petek popoldne, se je vame naselil nekakšen skrivnosten mir in sreča. Ja, Božič je resnično čaroben, resnično je bilo kot, da se je zgodila čarovnija … , mir, nasmehi, druženje, skupna peka potic, priprava večerje, krasenje jekle …

Kot običajno smo se po večerji na sveti večer igrali družabne igre in poslušali glasbo … ogledali si božični film, se obdarovali … Naslednje jutro sta prišla na obisk mama in oče … imeli smo skupen zajtrk oz. skorajda zgodnje kosilo …

Rečem lahko, da smo se za dva, tri ustavili, se posvetili sebi in eden drugemu, naša srca so bila zelo, zelo blizu … Četrta svečka na adventnem venčku pomeni ljubezen in to je bilo čutiti …

Bolj kot sem razmišljala, manj razumem, zakaj je nekaj »slabega«, ker smo pripravili božično večerjo … če je bil jedilnik skrbno izbran, miza slavnostno pogrnjena, sveče … Naša Tamala se je zelo potrudila in naredila za dekoracijo pred jedi rožice s korenčka, pa za h glavni jedi rožice s paradižnika … E, je naredila rožice s servetkov … Uporabili smo krožnike, kozarce …, ki jih ne uporabljamo vsak dan … V bistvu ni šlo za prenažiranje (sama sem celo shujšala 1,5 kg v teh prazničnih dneh) temveč za prijetno druženje ob skrbno izbranih in z ljubeznijo pripravljenih jedeh.

Pa še nekaj ne razumem, kaj je narobe s skromnimi darili. Sama sem daril vedno vesela, še posebej, če jim je dodana osebna nota … če se je nekdo zame potrudil … Še bolj sem vesela, ko darilo dam. Nikoli ne podarim nekaj kar tako, vedno darilo skrbno izberem …

Letos smo na Miklavža izžrebali kdo bo obdaroval katerega družinskega člana. Določili smo tudi zgornji limit darila in sicer skromnih 15 EUR. Jaz sem dobila denarnico in krtačo za lase. Darilo sem izbrala za možička in edina močno prekoračila limit.

Midva z možem pa sva že nekaj časa nakupovala malenkosti za dekleta (špange, gumice za lase, barvnike … za vsako sva zadnje dni dodala najljubše čokoladne bombone ter veliko škatlo barv za na steklo, ki so polepšala praznične dni) in jih zapakirala v veliko škatlo … jo sama zavila in okrasila. Ponudila sva jim nakup dodatnega računalnika, pa so ga zavrnile … Denar bomo raje uporabili za obnovo našega doma.

Mislim, da nam skromna darila, pozornosti polepšajo praznike. Moj oče se spominja, da je tudi v njegovem otroštvu Jezušček pustil darila za otroke … Resnično se mi ne zdi prav, da bi me moralo biti sram, ker smo imeli slavnostno večerjo, ker smo se obdarovali …

Imeli smo lep, topel, miren Božič, ki bo še dolgo grel moje srce.

Dragi prijatelji,

pa je prišel meni in vsem mojim najlepši čas v letu.

Včeraj zvečer sem v postelji premišljevala, kaj vse vam bom napisala. Vsula se je ploha misli … Delala sem inventuro letošnjega leta in ugotovila, da je bilo lepo. Da se mi ni zgodilo nič slabega. Tudi bolezen v začetku leta nisem dojela kot nekaj slabega, težkega …tudi ta izkušnja je bila prijetna.

Te dni sem ponovno hvaležna mojemu možu , ki je hkrati moj reikist in prijatelju bioenergetiku, ki sta mi odprla oči … in pokazala, kje je vzrok manjših zdravstvenih težav.

Prišli smo do zaključka, da sem popolnoma zdrava … neprijetnosti pa so posledica …

Leto, ki je pred nami bo najverjetneje zame turbolentno. Mislim, da sem vkorakala v klimakterij in da se bo potrebno spopasti z mojimi hormončki. Nič hudega, pripravljena sem na to. Poleg tega pa se bom morala veliko narediti na čustveni plati in manj trpeti zaradi ….

Te dni sem naredila zelo, zelo veliko delo, spravo dveh oseb.. Dve osebi, ki mi veliko pomenita in sta se nekoč imeli zelo radi, sem prepričala v srečanje, pogovor… Mislim, da bo imela ena mama zelo lep božič …

V sebi čutim mir, dnevov, ki so pred nami se zelo veselim. Zavedam se, da je naš božič drugačen, družinski, mogoče celo nekoliko ameriški (podoben solzavim filmov). Je pa takšen kot si ga želimo mi. Predvsem je takšen, da zbližuje naša srca …

Vsem, ki se ustavite na mojem blogu, predvsem pa vaščanom edi vasi želim,

Da bo v prazničnem času, vsak nov dan izpolnjenega srca in mirne duše. V prihajajočem letu pa vam želim, da bi našli bistvo v sebi in drugih ljudeh.

Naj zaključim z mislijo našega velikega poeta:

Sreča ni v glavi

in ne v daljavi

ne v žepu

 ali pod palcem zaklad

 sreča je,

če se delo dobro opravi

 in če imaš nekoga rad.

Tone Pavček

Z ljubeznijo vaša Kala

Stran 1 od 18