No pasaran

Poglavje Dunaj se je zaključilo oktobra, od takrat sem doma in pridno iščem službo. Od 170 poslanih prijav pa nobenega efekta, razen za pripravništvo na Evropski komisiji. Izmed 7000 prijavljenih so za eno izmed 600 mest, ki so na voljo za pripravnike izbrali tudi mene.

Kaj pa se je medtem dogajalo pri prijavljanju za delovna mesta v Sloveniji? V bistvu stara zgodba, le da sem v dveh mesecih imela toliko razgovorov kot prej v 1 letu.

Po volitvah se je kar naenkrat pojavilo ogromno število primernih razpisov v državni upravi. Le z eno napako, ta delovna mesta so bila že zasedena s "preverjenimi kadri" vlade v odhajanju.

Načelo legitimnosti, pravičnosti in strokovnosti je bilo spet grobo poteptano kot je že v vsakdanji navadi v družinskem klientalističnem kapitalizmu v Sloveniji.

Prijavljala sem se seveda tudi za delovna mesta, ki zahtevajo nižjo stopnjo izobrazbe. Razgovoren sem razen v primeru nemškega podjetja dobila tam, kjer sem prikrila, da imam univerzitetno izobrazbo.

Očitno je, da je razen v državni upravi izobrazba nekaj česar ne potrebujejo. Edini problem pri državni upravi je, da so vstopni prag veze in poznanstva. 

Na E-študentskem servisu je bilo v danajšnem dnevu objavljeno 2221 ponudb za delo, ta študentski servis pokriva predvsem osrednje-slovensko regijo, od tega je sicer bilo 842 ponudb za delo v strežbi. Na drugem največjem študentskem servisu, to je Mariborski študentski servis je bilo ponudb za študentska dela 669.

Na spletnem portalu Mojedelo, na katerem je objavljen največji delež rednih zaposlitev pa je bilo danes teh ponudb 791, in med njimi se nemalokrat znajdejo tudi študentska dela.

Na spletnem portalu Kariera, ki objavlja tudi delovna  mesta v državni upravi in ne le plačanih oglasov iz gospodarstva je bilo danes 1306 objav.

Ko sem hotela odpreti stran Zavoda RS za zaposlovanje, pa mi javlja, da je prišlo do napake. Očitno popravljajo oglas za delovna razmerja, ki bi predstavljala kršitev kolektivnih pogodbe in delovne zakonodaje na katere jih je opozorila Zveza svobodnih sindikatov Sloveniji?

Meni osebno se zdi sramotno, da je oglasov za študentsko delo toliko več kot drugih oblik zaposlitev.

To smrdi na zlorabo, kje so inšpekcijske službe v tej državi.

Študentje so tisti, ki delajo po leto in več, po osem ur na dan v podjetjih in državni upravi, in nihče ne migne s prstom, samo po zaključku študija mnogi nimajo od česa več živet.

Včeraj sem si ogledala film Seks v mestu. Kljub temu, da mi film ni bil za dol past, je nekako navdihujoč, napeljal me je na razmišlajnje o prijatelstvu, ljubezni, življenju v drugem mestu stran od prijateljev, socialnih vezi, ki sem jih ustvarila. Najbrž o zadovoljiš neke osnovne potrebe sodobnega izobraženega človeka kot so kariera, streha nad glavo, pride iskanje ljubezni, search for Love. Iskanje tistega zadnjega koščka sestavljanke o pravljici o hiši, možu, dveh otrocih, ali pa o milijion dolarjev vrednem stanovanju z razgledom na Manhattnu, ki mora seveda imeti ogromno omaro za vse nakupljene obleke in čevlje. No tole me je pa zmotilo Seks v mestu je nekašen "american dream", ki najbrž živi zgolj 5% ljudi v ZDA, nekaj kar si jaz še zamišljat ne morem. Moj nakupovalni domet je Zara, življenje v evropskih prestolnicah pa je sestavljeno iz bivanja po študentskih domovih. Stanovanje in kariera kaj je že to, neuresljičive sanje, vsi moji zaposleni kolegi hitijo nekam v Bruselj, jaz pa ostajam nekje na stranskem tiru, jap nič Bruslja. Čeprav je bil v mojem življenju mr. Big, zaradi ki živi nekje v Belgiji.

čeprav že dolgo ne vem več kje živiš, kako živiš. Ne vem več, kje živiš, mogoče na povsem drugem koncu sveta, zadnjič je bilo rečeno da v Šangaju. Ne bi verjel živim na Dunaju, saj po svoje ni ne vem kašen uspeh. Diplomirala sem že pred tremi leti, sva se v teh zadnjih treh letih sploh kaj videla? Si me objel, preden sem sedla v taksi in se odpeljala domov sredi noči. In potem te zopet nisem srečala naslednjih nekaj mesecev. Ni bilo več vonja po tebi, pogovorov dolgo v noč. Včasih predno zaspim si zamišljam, da ležiš poleg mene, in me obmjemaš kot si znal le ti. Drugič razmišljam o tem, kako te bom zopet zagledala nekje v množici, mogoče na kašnem letališču, ker se ne želim več vrniti domov.

Že kar nekaj časa nazaj je prijateljica "strokovno" ugotovila, da sem zaljubljena v zaljubljanje. Kar pa seveda ne pomeni, da bom enako močno zaljubljena čez 3 mesece, ponavadi mi v treh mesecih mine. Čeprav vsakemu postavim pogoj veza ali pa nič, pa očitno jaz ne ravnam v skladu s tem. Edini način očitno, da jaz pa treh mesecih še hočem vezo, je da me tip noče, in če sem se zaljubila in me tip noče se bom še bolj noro zaljubila vanj. Očitno sem zmešana "kura". Seveda me pa nihče po treh mesecih še ni vprašal ali bi hodila z mano, ali pa mi rekel, da zdaj pa hodiva ali kaj v podobnem stilu. Shit, kako naj v bistvu potem ve kakšne namene ima, mogoče vlečt nekaj na pol med vezo in nevezo do onemoglosti, dokler se meni ne utrga in ne doživim histeričnega izpada ko želim priti stvari do dna. Itak je potem vse narobe in postanem koza zmešana.

Ali pa naj bom tiho in se delam, da je vse v redu. Še najmanj pa razumem, da po lepem popoldnevu, večeru itd., mogoče že tretjem v zadnjem tednu dveh, doživim hladni tuš. In potem se sprašujem zakaj sploh je z mano, zaradi rednega seksa, ali zato ker se je tako zabavno pogovarjat o vseh možnih temah, zgledam pa kao ne ravno za dol past. Ma hvala no.

Včeraj smo po sestanku v službi , imeli predavanje o visokem šolstvu na Kosovu.

Kjer je predavatelj dal za vzgled Slovenijo, kjer naj bi se že 82% mladih vpisovalo na fakultete. Sicer ne vem, kje je dobil ta podatek. Ampak na podlagi tega podatka bi lahko sklepala, da smo svetovni rekorder?

Zaradi majhne rodnosti, so se generacije otrok v Sloveniji, glede na število otrok, ki so bi rojeni v letu, ko sem bila rojena jaz, skoraj prepolovile. Tako je danes v Sloveniji že več razpisanih mest na fakultetah, kot pa je otrok, ki se bodo na te fakultete vpisovali.

Tako najbrž smo edina država na svetu, kjer na fakulteto lahko vsak. Kako pa se ta kohorta mladih znajde na trgu dela, pa itak tvorcev politik ne zanima. Fakultete, samostojni visokošolski zavodi, itd., pa še kar rastejo kot gobe po dežju. in kaj bo s to izobraženo delovno silo, glede na to, da gospodarstvo takšnemu razvoju ni sledilo, in vse bolj spet povprašuje po kadrih s poklicno šolo, tudi zaradi strukturnega neskladnja na trgu delovne sile.

Ko sem imela 22 let sem spoznala P.-ja. On je bil zame lik iz dežele šampanjca, iz dežele, kjer so vsi srečni in uspešni in seveda pijejo šampanjec v velikih količinah. Ko sem imela 22 let, sem tudi mislila, da bo šlo življenje samo še navzgor, seveda z neznosno lahkostjo bivanja po možnosti v deželi šampanjca. Mislila sem, da bom tako ali drugače prepotovala ves svet, da bom živela v najlepših mestih sveta in za preživetje seveda počela nekaj, kar mi je neskončno všeč in bila v tem neznansko uspešna.  Očitno imam bujno domišljijo, kot se, da uganit, brez prevelikega napora, se to ni zgodilo. Sicer sem danes na Dunaju, kjer tudi delam, pa vendar, ne zgleda kot da bo kdaj šampanjec tekel v potokih.  Mi pa nikakor ni žal, da sem v razmakudveh let že drugič izven Slovenije, še posebej ker sem danes odkrila Belvedere. Še vedno verjamem v magičnost trenutka, ko te srce ali pa kakšna druga sila odpelje na neko mesto, ali k nekemu človeku, ki si ga želiš videti.

In to se mi je zgodilo danes, brez zemljevida, brez, da bi vedela kje Belvedere je, razen da je v smeri proti jugu, sem ga odkrila, ko se je park, ki se razsteza pred dvorcem kopal v popoldanskem soncu. Dramatično lepo.

Belvedere je baročni kompleks, ki ga je dal zgraditi v 18. stoletju Princ Evgen Savoyski. http://en.wikipedia.org/wiki/Belvedere_(palace)

V prvi tiskani objavi Blogorole me je pogrel samo en članek. Iščem službo, novo zaposlitev, a je ne najdem. Pogrel me je zato, ker postreže s par nasveti o iskanju zaposlitve, ki so v svojem bistvu povsem neuporabni, ker tisti, ki išče zaposlitev za internet naslove v članku zagotovo ve, ker to vedeti še ne pomeni nič. V prispevku gre za totalno poenostavljanje in podcenjevanje iskalcev zaposlitve.  Zakaj ljudem ni jasno, da se na vseh internet portalih oglašujejo približno enaka delovna mesta, da so delovna mesta,  ki se dejansko oglašujejo v glavnem delovna mesta v proizvodnji,čiščenju, skladišču in v administraciji za 5. stopnjo izobrazbe. Oglašujejo se zgolj delovna mesta, ki jih iskalci zaposlitve ne vidijo kot primerna  svoji izobrazbi, znanjem in sposobnostim.

Ključno vprašanje pa je kako priti do bolj primernih delovnih mest, ker Adecco in ostale agencije jih ne ponujajo, ali pa zelo redko, pri Zavodu za zaposlovanje RS, pa je najboljše preveriti njihovo oglasno desko, na sami lokaciji, ker iz oglasne deske je jasno katera delovna mesta so že vnaprej zasedena in teh je skoraj 80%!!!!!!!!!!!!!, Mojedelo pa ima dejansko najširšo ponudbo delovnih mest, čeprav ta ponudba tudi trpi za zgoraj navedenimi boleznimi.

Torej uredništvu Blogorole nikar ne izbirajte tako poenostavljenih člankov, ker nekemu iskalcu zaposlitve pomagajo, ki so mu namenjeni pomagajo bore malo.

Včeraj sem spet preklela Večerov blog, ki mi je požrl prispevek o dobrodelni akciji Unicefa Podaj opeko. Namreč bila sem na delavnici v okviru festivala oglasnih besedil Kallidays kjer smo pripravili Adwords oglas, oglas je viden v desnem kotu zgoraj če v iskalniku google vtipkate (ključne besede-keywords)Karitas, Rdeči Križ, kino, koncert, dobrodelni koncert, itd. Mogoče ravno v pravem trenutku glede na to, da sem danes na radiu slišala, da je teden Karitasa. Mogoče bo tudi oglas, ki smo ga izdelali včeraj prispeval k izgradnji šole oz. izobraževalnega centra v Burkini Fasso, ki je ena najrevnejših držav na svetu

Glede na to, da večkrat prekolnem tehnične težave na Večerovem blogu, ne razumem zakaj mi še vedno najbolj ustreza. Najbrž predvsem preglednost in tudi inovativnost nekaterih akcij kot je objavljanje prispevkov v Večeru ali pa Bobu Blog( tu je bilo izkazano še največ inovativnosti med blogerskimi skupnostmi). Žal pa berem, da je kvaliteta oz. pogostost pojavljanja kvalitetnih piscev na Večerovem blogu v zadnjih mesecih zelo upadla, kar je seveda škoda.

Poudarila bi pa rada, da nobene od izjav, ki so nominirane za Bobu Blog ni slaba oziroma nekvalitetna . Za katero izjavo se odločite je najbrž stvar okusa. Moja nominirana izjava se glasi: “Ka­j­ na­j­ si mislim o drža­vi, kj­er ra­zpisov ni oziroma­ j­e zgolj­ za­konska­ obveznost obj­a­vlj­a­nj­a­ra­zpisa­nih delovnih mest, ki so že za­sedena­?“ 

Glasujete lahko seveda  na Večerovem blogu.

Kvalitetni tečaji tujih jezikov stanejo. Sicer pa sem se bistveno več naučila v šoli kot v jezikovnih šolah. Poleg angleščine sem se pri 11tih ali 12tih začela učiti nemško, nemščina me je potem pričakala v srednji šoli, in sem jo z lahkoto zvozila, ker sem se v bistvu začela učit v srednji šoli spet iz nule, in ker nisem bolj kot ne delala nič razen brala Brava, je moj besedni zaklad ostal omejen. Včasih se mi res zdi, da ne razumem nič, še posebej ko govorijo Avstrijci. Po sedmih ali osmih letih učenja naj bi vse pozabila? Potrebujem osvežitveni tečaj, predvsem zato je francoščina vseskozi na stand by-u. Pa končno bi lahko pogledala vse francoske filme od Louisa Malla, v originalu, pa moderno francosko kinematagrafijo, celo odlične komedije znajo delat, če bi se naučila francosko. No sej v bistvu nekaj razumem, samo ko poskušam kaj spregovorit vedno zvenim kot lik Katarine Medičejske v Kraljici Margot, italijanska podlaga pač. Vse risanke iz mojega otroštva, ki niso bile Lolek in Bolek, pa krtek ali Baltazar, so bile v italijanščini, ki sem se je potem naučila kar dobro v srednji šoli in mi še danes odlično služi tudi poslovno. Predvsem pa v Italiji. Italijani se štejejo med enega izmed tistih evropskih narodov, ki ne govori tujih jezikov, pouk angleščine v Italiji je preprosto slab in mislim, da tudi pouk francoščine ni dosti boljši. Na Nizozemskem pa večina ljudi angleščino zelo dobro obvlada in če sem se potrudila z nizozemščino, ja učila sem se tudi nizozemsko, so hitro preklopili v angleščino, po istem principu kot to najbrž delamo Slovenci. Očitno je to usoda manjših evropskih narodov. Nizozemščina in nemščina sta si zelo podobni, kakšne besede se celo isto pišejo, čeprav drugače izgovorijo, ali pa v nizozemski besedi takoj prepoznaš nemško. Tako, da domnevam da me glede nemščine še nisi povsem udarila amnezije. 

Veliko mednarodnih organizacij išče politologe za t.i. internship ali stage po francosko. Vendar razen Evropske komisije, ki stažistu izplača 900 evrov na mesec, v glavnem ne plačajo nič.

Na OZN na Dunaju je to pripravništo v dolzini treh mesecev, vendar stažist ne dobi honorarja.

Prav tako to velja za OVSE in ILO v Zenevi.

Na strani Eurobrussels, se objavljajo tudi ponudbe raznih PR agencij, podjetij, konzorcijev, združenj, ki so kakorkoli vezani na Bruselj, oziroma politično dogajanje in oblikovanje politik v Bruslju.

In ravno te organizacije, kot tudi mednarodne organizacije v glavnem ponujajo stažiranje politologom, vendar le ti v glavnem niso plačani, standard v evropskih prestolnicah kjer se le te organizacije nahajajo pa je bistveno višji kot v Sloveniji.

In kaj te organizacije ponujajo stažistom, zdi se mi zelo pomembno, mentorja in delo na strokovnem področju, do katerega tezko prideš kot študent preko študentskega servisa v Sloveniji!!!!!!!!!!

Poleg tega, se mi zdi pomembno, da stažistu določijo mentorja in da ima mladi diplomant politologije ali prava, eno lepo referenco.

Samo kaj ko potem prideš nazaj in oni še vedno kadrujejo naše po delitvi, ki je veljala med drugo svetovno vojno?

Potrebujem izpoved iskalca 1. zaposlitve z diplomo

Ker sem objubila, da bom napisala članek že enkrat poleti, iščem nekoga, ki bi mi bil pripravljen zaupati svojo zgodbo o iskanju zaposlitve. Ime bo v članku seveda spremenjeno. Bi pa rada našla nekoga, ki bo pripravljen povedat svojo zgodbo v nekaj besedah, mora pa biti iskalec zaposlitve mlajši od 30 let, z zaključenim visokošolskim ali univerzitetnim študijem, zaželjeno bi bilo, da išče zaposlitev že dalj kot 6 mesecev, bodisi, da je prijavljen na Zavodu RS za zaposlovanje, ali da kako drugače rešuje svoj eksistencialni položaj. 

Danes je 40. obletnica smrti Ernesta "Che" Guevare. Na rdeči zastavi je njegov obraz. Tisti, ki jo hoče je pravzaprav mora zaslužiti s svojo predanostjo idealom spreminjanja sveta in vero da lahko kaj primakne k spreminjanju sveta na boljše.

Sicer pa sem tudi jaz imela nedolgo nazaj 20 let in so se mi zasvetile oči, ko sem odkrila pesmi kot so El pueblo unido jamas sera vencido(ljudstvo, ki je združeno ne bo nikoli premagano , ali pa gesla Hasta la victoria siempre(vedno do zmage). 

Ay me han robado mis 20 anos.

Če ti ne bi obstajala povej mi zakaj bi obstajal jaz?

http://www.youtube.com/watch?v=K2i5QZS44DE

Moj odgovor bi bil definitivno ne. Čeprav se skorajda ne spomnim dneva, v zadnjih letih, ko ne bi bila z nekom, pa v odhajanju, pa na dveh stolih, pa da ne bi nekoga prebolevala, ali pa da se ne bi se s kom vsaj spogledovala.

Po eni strani mi ni pomembno, po drugi strani pa si neskončno želim, da bi bil nekdo  z mano, da bi me sprejel takšno kot sem, pa da bi stal ob strani, ob predpogoju, da bi jaz imela metuljčke v trebuhu, ko bi ga videla.

Privlačnost, ki me vrže iz tira je lahko nadgradnja fizične privlačnosti. Privlačnost, ki izhaja iz podobnega pogleda na svet, obojestranske simpatičnosti, intelektualne povezanosti, ki se stke v dolgih pogovorih.

Ja sem zabila enemu v rit na semaforju, ko sem imela zmenek z njim in potem sem šla še pobirat ostanke sprednje luči, da ne bi raztreščeno steklo komu predrlo gume, sem si predrla kožo na prstih in še cel dan nisem prišla k sebi